Išči

    Švica

    Švicarska konfederacija
    Schweizerische Eidgenossenschaft (nemško)
    Confédération suisse (francosko)
    Confederazione Svizzera (italijansko)
    Confederaziun svizra (retoromansko)
    Confœderatio Helvetica (CH) (latinsko)
    Zastava Švice Grb Švice
    Geslo(neuradno) »Unus pro omnibus, omnes pro uno« (latinsko)
    Eden za vse, vsi za enega
    nemško Einer für alle, alle für einen
    francosko Un pour tous, tous pour un
    italijansko Uno per tutti, tutti per uno
    retoromansko In per tuts, tuts per in
    Himna: »Švicarski psalm«
    Lega Švice
    Lega Švice (temno zeleno) v Evropi (temno sivo)
    Glavno mestoBern[op. 1]
    46°57′N, 7°27′E
    Največje mesto Zürich
    Uradni jeziki nemščina, francoščina,
    italijanščina,
    retoromanščina[1]
    Demonim Švicar
    Upravljanje Federativna država s parlamentarnim sistemom in neposredno demokracijo
     -  Zvezni svet Moritz Leuenberger (VP 10)
    Micheline Calmy-Rey
    Hans-Rudolf Merz
    Doris Leuthard (Pres. 10)
    Eveline Widmer-Schlumpf
    Ueli Maurer
    Didier Burkhalter
     -  Zvezni kancler Corina Casanova
    Neodvisnost
     -  Ustanovitev: 1. avgust 1291[op. 2] 
     -  de facto: 22. september 1499 
     -  Priznana: 24. oktober 1648 
     -  Obnovljena: 7. avgust 1815 
     -  Ustanovitev federacije: 12. september 1848 
    Površina
     -  skupaj: 41.284 km² (136.
     -  voda (%): 4,2
    Prebivalstvo
     -  ocena 2009: 7.782.900[2] (94.)
     -  štetje 2007: 7.593.500 
     -  gostota: 188/km² (65.)
    BDP (PKM) ocena 2008
     -  skupaj: 315,768 milijarde USD[3] (38.)
     -  na prebivalca: 43.195 USD (7.)
    BDP (nominalno) ocena 2008
     -  skupaj: 500,260 milijarde USD (21.)
     -  na prebivalca: 68.433 USD (4.)
    Gini (2000) 33,7 (srednji
    HDI (2007) Rast 0,960[4] (zelo visok) (9.)
    Valuta švicarski frank (CHF)
    Časovni pas CET (UTC+1)
     -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
    Vrhnja domena (TLD) .ch
    Klicna koda ++41

    Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.

    Vsebina

    Zgodovina

    Glavni članek: Zgodovina Švice.

    Leta 1291 so predstavniki treh kantonov, Urija, Schwyza in Unterwaldna podpisali pogodbo o večnem zavezništvu, s katerim so se povezali v boju proti tuji nadvladi Habsburžanov, ki so tedaj zastopali Sveto rimsko cesarstvo. V bitki pri Morgartnu so Švicarji leta 1315 porazili habsburško vojsko in si s tem zagotovili relativno neodvisnost kot Švicarska konfederacija.

    Švicarska državljanska vojna, ki se je začela leta 1531, je bila posledica delnega uspeha reformacije v različnih kantonih. Razrešili so jo s politično rešitvijo, ki je dajala kantonom relativno neodvisnost v notranjih zadevah in preprečevala vmešavanje v zadeve drugih kantonov.

    Z Vestfalskim mirom so leta 1648 evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost. Leta 1798 je Švico zasedla francoska revolucionarna vojska. Dunajski kongres je leta 1815 ponovno vzpostavil neodvisnost Švice, evropske sile pa so se zavezale k permanentnemu spoštovanju švicarske nevtralnosti.

    Švica je sprejela zvezno ustavo leta 1848, jo obširno dopolnila leta 1874 in zvezni upravi podredila skrb za obrambo, trgovino in javno pravo. Od tedaj je zgodovino Švice zaznamoval kontinuiran politični, gospodarski in socialni napredek.

    Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 so se prebivalci Švice na referendumu odločili za vstop v OZN.

    Upravna razdelitev

    Glavni članek: Švicarski kantoni.

    Švica je konfederacija 26 kantonov:

    kanton glavno mesto kanton glavno mesto
    Wappen Aargau matt.svg Aargau Aarau Wappen Nidwalden matt.svg *Nidwalden Stans
    Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg *Appenzell Ausserrhoden Herisau Wappen Obwalden matt.svg *Obwalden Sarnen
    Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg *Appenzell Innerrhoden Appenzell Wappen Schaffhausen matt.svg Schaffhausen Schaffhausen
    Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg *Basel-Landschaft Liestal Wappen des Kantons Schwyz.svg Schwyz Schwyz
    Wappen Basel-Stadt matt.svg *Basel-Stadt Basel Wappen Solothurn matt.svg Solothurn Solothurn
    Wappen Bern matt.svg Bern Bern Coat of arms of canton of St. Gallen.svg St. Gallen St. Gallen
    Wappen Freiburg matt.svg Fribourg Fribourg Wappen Thurgau matt.svg Thurgau Frauenfeld
    Wappen Genf matt.svg Ženeva Ženeva Wappen Tessin matt.svg Ticino Bellinzona
    Wappen Glarus matt.svg Glarus Glarus Wappen Uri matt.svg Uri Altdorf
    Wappen Graubünden matt.svg Graubünden Chur Wappen Wallis matt.svg Valais Sion
    Wappen Jura matt.svg Jura Delémont Wappen Waadt matt.svg Vaud Lausanne
    Wappen Luzern matt.svg Luzern Luzern Wappen Zug matt.svg Zug Zug
    Wappen Neuenburg matt.svg Neuchâtel Neuchâtel Wappen Zürich matt.svg Zürich Zürich

    Opombe

    1. De jure »zvezno mesto«; de facto prestolnica. Zaradi zgodovinsko občutljivega statusa federacije švicarska zakonodaja ne opredeljuje prestolnice; nekatere državne ustanove (npr. sodišča) imajo sedeže v drugih mestih.
    2. Tradicionalni datum. Zvezna ustava omenja samo »zgodnji avgust« in sporazum je podaljšanje starega, katerega izvirnik je izgubljen.

    Viri

    1. Federativna ustava, člen 4, »Nacionalni jeziki«; Zvezna ustava, člen 70, »Jeziki«, 1. odstavek: Uradni jeziki konfederacije so nemščina, francoščina in italijanščina. Retoromanščina naj bo uraden jezik za sporazumevanje z govorci retoromanščine.
    2. "Population size and population composition". Švicarski zvezni statistični urad, Neuchâtel. 2009. Pridobljeno dne 27.8.2009. 
    3. "Switzerland". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009. 
    4. Human Development Report 2009. Organizacija združenih narodov. 5.10.2009.

    Glej tudi

    Zunanje povezave