Išči

    Žveplo

    fosforžveploklor
    O
    S
    Se  
     
     
    S-TableImage.svg
    Splošno
    Ime, znak, število žveplo, S, 16
    Kemijska vrsta nekovine
    Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 3 , p
    Gostota, trdota 1960 kg/m3, 2
    Izgled limonsko rumen
    S,16.jpg
    Lastnosti atoma
    Atomska teža 32,065 a. e. m.
    Polmer atoma (izračunan) 100 pm (88 pm)
    Kovalentni polmer 102 pm
    van der Waalsov polmer 180 pm
    Elektronska konfiguracija [Ne]3s2 3p4
    e- na energijski nivo 2, 8, 6
    Oksidacijska stanja (oksid) ±2,4,6 (močna kislina)
    Zgradba mreže ortorombno
    Fizikalne lastnosti
    Agregatno stanje trdno
    Tališče 388,36 K (115,21°C)
    Vrelišče 717,87 K (444,72 °C)
    Molarna prostornina 15,53 ×10−6 m3/mol
    Izparilna toplota ni podatka
    Talilna toplota 1,7175 kJ/mol
    Parni tlak 2,65 E-20 Pa pri 388 K
    Hitrost zvoka __ m/s pri 293,15 K
    Razne lastnosti
    Elektronegativnost 2,58 (Paulingova lestvica)
    Specifična toplota 710 J/(kg · K)
    Električna prevodnost 5,0 E-22 106/(m·ohm)
    Toplotna prevodnost 0,269 W/(m·K)
    1. ionizacijski potencial 999,6 kJ/mol
    2. ionizacijski potencial 2252 kJ/mol
    3. ionizacijski potencial 3357 kJ/mol
    4. ionizacijski potencial 4556 kJ/mol
    5. ionizacijski potencial 7004,3 kJ/mol
    6. ionizacijski potencial 8495,8 kJ/mol
    Najstabilnejši izotopi
    izo NA t1/2 DM DE MeV DP
    32S 95,02 % S je stabilen z 16 nevtroni
    33S 0,75 % S je stabilen z 17 nevtroni
    34S 4,21 % S je stabilen z 18 nevtroni
    35S {sint.} 87,32 d β- 0,167 35Cl
    36S 0,02 % S je stabilen z 20 nevtroni
    Če ni označeno drugače, so
    uporabljene enote SI in standardni pogoji.

    Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16. Žveplo je kot multivalentna nekovina brez vonja in okusa najbolj znano v rumenih kristalih in se pojavlja v mnogih sulfidih in sulfatnih mineralih in celo v svoji samorodni obliki (posebej na območju ognjenikov). Vsi živi organizmi ga nujno potrebujejo v številnih aminokislinah in zato v mnogih proteinih.

    Prvenstveno se uporablja kot gnojilo, vendar se na široko uporablja tudi pri izdelavi smodnika, laksativov, vžigalic in insekticidov.

    Ta nekovina je na videz blede rumene barve, mehka, lahka, z značilnim vonjem po gnilih jajcih, kadar je v spojini z vodikom. Gori z modrim plamenom, ki oddaja čuden dušljiv vonj (žveplov dioksid), SO2). Žveplo v vodi ni topno, je pa topno v ogljikovem disulfidu. Običajna oksidacijska stanja žvepla vključujejo -2, +2, +4 in +6. V vseh stanjih, trdnem, tekočem in plinskem, ima žveplo alotropne oblike, katerih zveze še niso povsem pojasnjene. Za kristalno žveplo lahko pokažemo, da tvori žvepleni obroč osmih atomov, S8.

    Žveplo lahko dobimo v dveh kristalnih modifikacijah, v ortorobnem oktaedru, ali v monoklinskih prizmah, ki so pri navadnih temperaturah stabilnejše.

    Vsebina

    Uporaba žvepla

    Žveplo in njegove spojine so pomembne surovine za žveplovo kislino primarnega produkta kemične industrije. Večina žvepla, ki se pridobi se uporablja za prizvodnjo žveplene kisline. Velika količina žvepla se uporablja v vulkanizerstvu. Zaradi majhne gorljivosti se uporablja za izdelavo umetnega plamena. V medicini se uporablja za zdravljenje kožnih bolezni. Uporablja se tudi kot sredstvo proti plevelu, v proizvodnji zdravil, vžigalic, pesticidov in papirja. Majhne količine žvepla se uporabljajo za proizvodnjo posebne vrste betona. Ta beton je za razliko od običajnega bolj odporen na kisline in se uporablja v proizvodnji kjer je možno razlitje kisline.

    Žveplo in njegove spojine

    Pridobivanje žvepla

    Določena količina žvepla se nahaja v nafti in zemeljskem plinu (nepredelana nafta in zemeljski plin, ki se pridobijajo v določenih regijah vsebujejo velike količine žvepla. Pri njihovem sežigu nastaja žveplov dioksid, ki povzroča onesnaženje ozračja in kisli dež. Zaradi tega je potrebno odstraniti prisotnost žvepla iz goriva predno gre na trg). Žveplo v čisti obliki, ki se nahaja pod zemljo se tali z vodno paro, ter ga s pomočjo zraka pod pritiskom spravimo na zemljsko površino. Pomemben vir žvepla so tudi njegove spojine, ki se nahajajo v industrijskem plinu. Žveplo se v industriji pridobi s pomočjo redukcije žveplovega dioksida z ogljikovim monoksidom. Majhne količine žvepla pa najdemo tudi v živalskih beljakovin.

    Kemijske lasnosti žvepla

    Pri normalni temperaturi je žveplo slabo reaktivno. Zelo je reaktiven s florom. Z drugimi elementi reagira pri povišani temperaturi tudi s kovinami.

    Koloidno žveplo

    Če se hlapi žvepla hitro ohladijo se kondenzirajo v obliki finega rumenega prahu " žveplov cvet",ki je sestavljen iz amorfnega žvepla. Amorfno žveplo pri povišani temperaturi prehaja v kristale.

    Na2S2O3 + H2SO4 ---» Na2SO4 + SO2 + S + H2O

    Ugotavljanje nevarnih lastnosti

    Žveplo povzroča draženje nosne sluznice. Ne povzroča hude zastrupitve. Večina žveplovih spojin je strupenih.

    Uporaba žveplovega dioksida

    Nekatere količine se uporabljajo pri beljenju volne in lesa pri proizvodnji papirja. Nekaj se ga uporablja v proizvodnji brezalkoholnih pijač, marmelade za sušenje sadja, ker zavira rast bakterij. Večina se uporablja za proizvodnjo žveplene kisline.