Išči

    Adria Airways

    Adria Airways
    Adria-airways-logotip.svg
    IATA ICAO Klicni znak
    JP ADR ADRIA
    Ustanovljen1961
    Konec delovanja30. 9. 2019
    Matično letališčeLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana
    Glavna pristajališčaLetališče Priština
    Program pogostih letovMiles & More
    ČakalnicaSenator Lounge
    Včlanjen v zvezahStar Alliance
    Velikost flote20
    Destinacije22 + 5
    Sedež podjetjaLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana
    Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, Zastava SlovenijeSlovenija
    Ključni ljudjeHolger Kowarsch, direktor
    Spletna stranhttp://www.adria.si

    Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Sedež podjetja je bil na Zgornjem Brniku, Cerklje na Gorenjskem. Opravljala je redne in čarterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih držav. Matično letališče družbe je bilo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana v neposredni bližini Spodnjega Brnika.

    Družba je 30. 9. 2019 na kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj. Je bankrotirala, za sabo pa pustila 90 milijonov dolgov.

    Vsebina

    Zgodovina

    1960: Prva leta

    Inex-Adria Avipromet, Douglas DC-6B, na letališču Le Bourget, leta 1971.
    Inex-Adria Avipromet DC-9-33 na letališču Frankfurt leta 1976.
    Adria Airways, DHC-7, na letališču Stuttgart, leta 1989.
    Adria Airways, Airbus A320-231, S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.

    Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot Adria Aviopromet. Prvi direktor družbe je bil Mirko Zlatnar, ki je pred tem skušal na letališču Lesce ustanoviti podobno podjetje z imenom Slovenski aerotransport. V avgustu je Adria od družbe KLM kupila dve letali DC-6B in začela leteti prve komercialne lete z nizozemsko posadko. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961.

    Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Skandinavije na jadransko obalo.

    Z odprtjem novega ljubljanskega letališča je Adria preselila bazo iz Zagreba v Ljubljano. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo InterExport v Beogradu, tako se je družba preimenovala v Inex-Adria Aviopromet (Inex-Adria Airways).[1] Flota se je znova začela spreminjati.

    1970: Letala na reaktivni pogon

    V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo McDonnell Douglas DC-9-30 s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih.

    Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo LjubljanaBeograd.

    Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno.

    Leta 1972 je Adria z najetim letalom Douglas DC-8-55 vzpostavila redne lete v ZDA in Kanado. Zaradi nizkega povpraševanja so bili že prihodnje leto ukinjeni. Povečalo pa se je število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v Jugoslavijo.

    1980: Modernizacija

    Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti.

    Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala McDonnell Douglas MD-80. Eno izmed teh letal se je kasneje zaletelo v goro na Korziki. Vsi na krovu so bili mrtvi.

    V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v Nemčijo in Švico, ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa.

    Leta 1984 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo LjubljanaBeograd–Larnaca.

    Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal Airbus A320. Prav tako so kupili dve novi letali Dash 7 zaradi Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.

    Tako je Decembra 1985 Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje Inex, postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.[1]

    Kmalu je postala tudi članica IATA.

    V letu 1989 je v floto prispel prvi A320, triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal Airbus. Poganjali so ga prvi motorji IAE (IAE Engines).

    1990: Nastajanje rednega prevoznika

    Ko je Jugoslavija pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na Jadranu. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova Airbusa A320. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil delno poškodovan, zato je odletel v Toulouse na skoraj enoletno popravilo.

    Precej so bili poškodovani tudi letali Dash-7 in en DC-9-30. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču Celovec in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami.

    Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri Airbus A320, štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam.

    Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v Evropo.[1]

    Leta 1996 je družba začela dogovore z Lufthanso.

    Aprila 1997 je Adria naročila dva nova Bombardier CRJ-200LR z opcijo naročila enega več. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie.

    CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR.

    2000: Pridobivanje novih trgov

    Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na Balkanu z Zahodno Evropo z bazo v Ljubljani. Začeli so leteti v mesta Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana, in jih povezovati s Skandinavijo, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo. Ko se je končala vojna na Kosovu, je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR.

    Maribor je bil leta 2000 povezan z Münchnom, vendar le za kratek poletni čas.

    Leta 2001 je tudi Adria čutila padanja potnikov, ki so posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001.

    Julija 2002 je Bombardier Aerospace izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v Evropi, za letala CRJ.

    Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov Star Alliance.[1]

    Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR.

    Eno leto za tem so najeli dve letali Boeing 737-500 (112 sedežev) kot rezultat med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev).

    Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali Bombardier CRJ-900, ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR.

    Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu.

    V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s 3M€ izgubo.

    Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319.

    Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam.

    Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Airways Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding.

    Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo namere s predstavniki podjetja Suhoj o dolgoročnem najemu 15 letal tipa Suhoj Superjet 100.[2] Dobava prvih letal je bila predvidena v pomladi 2019. Do dogovora ni prišlo. [3]

    Destinacije

    Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways.

    matično letališlče (hub)
    celoletna linija
    sezonska linija (poletni vozni red 2019)

    Redne destinacije iz Ljubljane[4]

    Airbus na Letališču Jožeta Pučnika
    Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.
    Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.
    Adria Airways, Airbus A320, S5-AAT, v retro barvah.
    Mesto Država IATA ICAO Letališče
    Amsterdam Zastava Nizozemske Nizozemska AMS EHAM Letališče Schiphol
    Bruselj Zastava Belgije Belgija BRU EBBR Letališče Bruselj
    Dunaj Zastava Avstrije Austria VIE LOWW Letališče Dunaj-Schwechat
    Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
    Kobenhavn Zastava Danske Danska CPH EKCH Letališče Kastrup
    Manchester Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo MAN EGCC Letališče Manchester
    München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München
    Pariz Zastava Francije Francija CDG LFPG Letališče Charles de Gaulle Pariz
    Podgorica Zastava Črne gore Črna Gora TGD LYPG Letališče Podgorica
    Praga Zastava Češke Češka PRG LKPR Letališče Václava Havla Praga
    Priština Zastava Kosova Kosovo PRN BKPR Letališče Priština
    Sarajevo Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina SJJ LQSA Letališče Sarajevo-Butmir
    Skopje Flag of the Republic of Macedonia Makedonija SKP LWSK Letališče Skopje
    Sofija Zastava Bolgarije Bolgarija SOF LBSF Letališče Sofija
    Tel Aviv Zastava Izraela Izrael TLV LLBG Letališče Ben Gurion Tel Aviv
    Tirana Zastava Albanije Albanija TIA LATI Letališče Nënë Tereza Tirana
    Zürich Zastava Švice Švica ZRH LSZH Letališče Zürich-Kloten

    Redne destinacije iz Prištine

    Mesto Država IATA ICAO Letališče
    Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
    Ljubljana Zastava Slovenije Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
    München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München

    Redne destinacije iz Tirane

    Mesto Država IATA ICAO Letališče
    Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
    Ljubljana Zastava Slovenije Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
    München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München

    Čarterske destinacije iz Ljubljane

    Mesto Država IATA ICAO Letališče
    Antalya Zastava Turčije Turčija AYT LTAI Letališče Antalija
    Kios Zastava Grčije Grčija JKH LGHI Letališče Kios
    Girona Zastava Španije Španija GRO LEGE Letališče Girona–Costa Brava
    Heraklion Zastava Grčije Grčija HER LGIR Letališče Heraklion
    Hurgada Zastava Egipta Egipt HRG HEGN Letališče Hurghada
    Karpatos Zastava Grčije Grčija AOK LGKP Letališče Karpathos
    Kefalonija Zastava Grčije Grčija EFL LGKF Letališče Kefalonija
    Kos Zastava Grčije Grčija KGS LGKO Letališče Kos
    Lamezia Terme Zastava Italije Italija SUF LICA Letališče Lamezia Terme
    Lesbos Zastava Grčije Grčija MJT LGMT Letališče Mytilene
    Preveza Zastava Grčije Grčija PVK LGPZ Letališče Preveza-Lefkada, Aktion
    Rodos Zastava Grčije Grčija RHO LGRP Letališče Diagoras, Rodos
    Samos Zastava Grčije Grčija SMI LGSM Letališče Samos
    Santorini Zastava Grčije Grčija JTR LGSR Letališče Santorini (Thira)
    Skiatos Zastava Grčije Grčija JSI LGSK Letališče Skiatos
    Zakintos Zastava Grčije Grčija ZTH LGZA Letališče D. Solomos Zakintos

    Flota

    Trenutna flota

    Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019.

    Tip letala Št. letal Dobava Št. sedežev Različica letala in registracije Opombe
    Airbus A319-100 3 0 142/144 A319-111: S5-AAX
    A319-132: S5-AAP, S5-AAR
    S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev
    Bombardier CRJ-700 2 0 70 CRJ-700ER: S5-AAY, S5-AAZ S5-AAZ na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Luxair.[5]
    Bombardier CRJ-900 9 ? 86/90 CRJ-900ER: S5-AFB
    CRJ-900LR: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC
    S5-AAV v barvah Star Alliance.
    Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.[6]
    Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Lufthansa.[5]
    Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Austrian Airlines.[5]
    Saab 2000 4 0 50 S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ Eno letalo na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Swiss International Air Lines.[7]
    Skupno 20 ? 1556

    Nekdanja flota

    Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.[8][9]

    Adria Airways, Boeing 737-500 na letališču London Gatwick, leta 2005.
    Tip letala Št. letal Čas uporabe Opombe
    Airbus A320-200 5 1989–2015
    Boeing 737-400 1 2007–2007
    Boeing 737-500 3 2006–2009
    Bombardier CRJ-100/200 9 1998–2016
    De Havilland Canada Dash 7 2 1984–1998
    Douglas DC-6A 1 1971–??
    Douglas DC-6B 4 1961–??
    Douglas DC-8-55 1 1972–1972
    Saab 340 2 2006–2008 tovorni letali
    Sud Aviation SE 210 Caravelle 1 ??–??

    Lastništvo

    Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016:

    Nesreče

    Incidenti

    Glej tudi

    Opombe

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Ivanič, Martin, ur. (2011). "Adria Airways". Slovenika. A–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 6. COBISS 257461504.
    2. "Adria Airways v najem suhojevih letal". Delo (časopis). 26. 11. 2018. Pridobljeno dne 3. 4. 2019.
    3. "Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet". Sierra5.net - Slovenski letalski portal. 2. 4. 2019. Pridobljeno dne 3. 4. 2019.
    4. "Adria Airways". 30 June 2016.
    5. 5,0 5,1 5,2 "Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo". Sierra5.net - Slovenski letalski portal. 27. 3. 2019. Pridobljeno dne 2. 4. 2019.
    6. "Adria considering Bombardier jet lease". EX-YU Aviation News. 10. 4. 2019. Pridobljeno dne 23. 7. 2019.
    7. "Adria inks Swiss wet-lease deal". EX-YU Aviation News. 8. 10. 2018. Pridobljeno dne 6. 11. 2018.
    8. "Nekdanja flota". Planespotters.net. 21.6.2018. Pridobljeno dne 29. 6. 2018.
    9. "Adria Airways zgodovina". Adria.si. 29.6.2018. Pridobljeno dne 29. 6. 2018.

    Zunanje povezave