Išči

    Aktinolit

    Aktinolit
    Aktinolit
    Splošno
    KategorijaVIII. razred – Silikati,
    podrazred: silikati z dvojnimi nitmi (inosilikati),
    amfibolska skupina
    Kemijska formulaCa2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2
    Strunzova klasifikacija09.DE.10
    Klasifikacija DANA66.01.03a.02
    Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
    prostorska skupina: C 2/m
    Osnovna celicaa = 9,84 Å, b = 18,1 Å, c = 5,28 Å,
    Z = 2, β = 104,7°, V = 909,61 Å3
    Lastnosti
    Molekulska masa853,16 g/mol
    BarvaZelena, zeleno črna, sivo zelena, črna
    Kristalni habitLističast, vlaknat, radialno žarkast
    RazkolnostPopolna na {110} in {110}
    LomRazcepljen
    Trdota5,5
    SijajSteklast
    Barva črteBela
    ProzornostProsojen do prozoren
    Gostota2,98 – 3,10 g/cm3,
    povprečna: 3,4 g/cm3,
    izračunana: 3,11 g/cm3
    Optične lastnostiDvoosen (-)
    Lomni količniknα = 1,613 – 1,628,
    nβ = 1,627 – 1,644,,
    nγ = 1,638 – 1,655
    Dvolomnostδ = 0,025 – 0,027
    Pleohroizemx: zelo bledo zelen, brezvarven, bledo rjav ali svetlo zelen
    y: zelenkasto rumen, bledo rumeno zelen, bledo rjav ali modrikasto zelen
    z: bledo zelen, zelen, temno zelen ali bledo modrikasto zelen
    Kot 2VIzračunan: 78º - 82º,
    izmerjen: 84 º - 73º
    Disperzijar < v
    Ultravijolična fluorescencaNe
    Sklici[1] [2][3][4]
    Glavne vrste
    Druga imenaBisolit, heksagonit (Mn), gorsko usnje, nefritski žad, smaragdit (smaragdno zelen)

    Aktinolit (iz grškega ἀκτίς (áktis) – žarek ali snop žarkov in λίθος (lithos) – kamen)[5] je silikatni mineral s kemijsko formulo Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2.

    Vsebina

    Mineralogija

    Aktinolit je vmesni člen v nizu trdnih raztopin med z magnezijem bogatim tremolitom (Ca2Mg5Si8O22(OH)2) in z železom bogatim feroaktinolitom (Ca2Fe5Si8O22(OH)2). Magnezijevi in železovi ioni se lahko v kristalni strukturi neovirano izmenjujejo. Azbestozni aktinolit se podobno kot tremolit obravnava kot azbest.

    Nahajališča

    Aktinolit se običajno nahaja v metamorfnih kamninah, na primer v kontaktnih avreolah, ki obdajajo ohlajene globočnine. Nastaja tudi kot produkt metamorfizma z magnezijem bogatih apnencev.

    Staro ime minerala, uralit, se je včasih uporabljalo za produkt preperevanja predvsem piroksena v zmes, ki je vsebovala večinoma aktinolit. Metamorfne gabrovske in diabazovske kamnine, ki se omenjajo kot epidiorit, vsebujejo precejšnje količine uralitskih preperenin.

    Glavna nahajališča prozornega aktinolita, ki je primeren za izdelavo nakita, so na Tajvanu in v Kanadi. Druga pomembnejša nahajališča so na Madagaskarju, v Tanzaniji in ZDA. V Sloveniji so aktinolit (smaragdit) našli v Savinjskih Alpah.[6]

    Varnost

    Nekatere vrste azbestov, ki so nastale iz vlaknatega aktinolita, imajo tako majhna vlakna, da lahko prodrejo v pljuča in poškodujejo avreole.

    Draguljarstvo

    Nekatere vrste aktinolita se uporabljajo kot poldragi kamni. Eden od njih je nefrit, ki je ena od vrst žada. Druga vrsta je žadeit, ki je različek piroksena.[2] Eden od poldragih kamnov je aktinolitsko mačje oko, ki je prosojno do neprozorno in zelene do zeleno rumene barve. Ta poldragi kamen so včasih napačno imenovali žadovo mačje oko.[2] Prozorni aktinolit je redek in se brusi za zbiralce dragih kamnov.

    Glej tudi

    Sklici

    1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/actinolite.pdf Mineral Handbook
    2. 2,0 2,1 2,2 Gem reference guide. [Santa Monica, CA] : Gemological Institute of America. 1988. ISBN 0873110196.
    3. Mindat.org http://www.mindat.org/min-18.html
    4. Actinolite Mineral Data http://www.webmineral.com/data/Actinolite.shtml
    5. Actinolite at Webmineral.org
    6. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

    Viri