Išči

    Akvitanija

    Akvitanija

    Aquitània (oksitanščina)
    Arcachon 003.jpg
    Zastava Akvitanija
    Zastava
    Grb Akvitanija
    Grb
    Aquitaine in France.svg
    44°35′0″N 0°0′0″E / 44.58333°N 0.00000°E / 44.58333; 0.00000
    DržavaZastava Francije Francija
    Ukinjeno2016-01-01
    PrefekturaBordeaux
    Departmaji
    Upravljanje
     • Predsednik
    regijskega sveta
    Alain Rousset (PS)
    Površina
     • Skupno41.308 km2
    Prebivalstvo
     (2012)INSEE
     • Skupno3.285.970
     • Gostota80 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    ISO 3166 kodaFR-B
    KDP (2012)[1]6. med francoskimi regijami
    Skupaj€90,8 milijard
    Na prebivalca€27.583
    NUTS RegijaFR61
    Spletna stranRegion of Aquitaine

    Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015[2] jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu. Od 1. januarja 2016 je del regije Nova Akvitanija. Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Bordeaux.

    Vsebina

    Geografija

    Regija leži v skrajnem jugozahodnem delu Francije ob meji s špansko avtonomno skupnostjo Navarro. Na zahodu jo obliva Biskajski zaliv, na severu meji na regiji Poitou-Charentes in Limousin, na vzhodu pa na regijo Jug-Pireneji. Sestavljena je iz petih departmajev Dordonje, Lot-et-Garonne, Pyrénées-Atlantiques, Landes in Gironde. V srednjem veku je bila Akvitanija kraljestvo in vojvodstvo, katerega meje so se močno spreminjale.

    Glavne geografske značilnosti regije so:

    Zgodovina

    Glavni članek: Zgodovina Akvitanije.

    V času rimskega zavojevanja Galije je Akvitanija postala rimska provinca Gallia Aquitania in je obsegala ozemlje od Pirenejev do reke Garone. Za časa cesarja Avgusta se je to ozemlje razširilo vse do reke Loare in pogorja Sevenov. V tem času se je za razliko od severne Galije precej romanizirala.

    V 4. stoletju AD se je ozemlje razdelilo na tri ločene province:

    Po rimskem zatonu so v 5. stoletju zapolnili vrzel Vizigoti, dokler jih niso leta 507 pokorili Franki. Po koncu vdorov s strani Mavrov v 8. stoletju je s Karlom Martelom Akvitanija prešla pod Karolinško cesarstvo, kasneje pod Nevstrijo, dokler se niso v 9. stoletju lokalni grofje postopoma osvobodili kraljevega nadzora.

    V 11. stoletju je bila pod Viljemom V. (995-1030) ustanovljena nova vojvodina Akvitanija s središčem v Poitiersu in je vsebovala Auvergne in Toulouse, leta 1052 pa še Gaskonjo. V stoletni vojni (1361) je pod Henrikom II. postala kneževina, neodvisna od Francije. Le-ta jo je ponovno zavzela leta 1453 po bitki pri Chatillonu in padcu Bordeauxa.

    Sklici

    1. INSEE. "Produits intérieurs bruts régionaux et valeurs ajoutées régionales de 1990 à 2012". Pridobljeno dne 2014-03-04. 
    2. La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015

    Zunanje povezave