Išči

    Alkalijska kovina

    Alkalijske kovine
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    IUPAC ime skupine 1
    Ime po elementu litijeva skupina
    Trivialno ime alkalijske kovine
    CAS številka skupine
    (ZDA, vzorec A-B-A)
    IA
    stara IUPAC številka
    (Evropa, vzorec A-B)
    IA

    ↓ Perioda
    2
    Slika: Litij v olju
    Litij (Li)
    3
    3
    Slika: Natrijeva kovina
    Natrij (Na)
    11
    4
    Slika: Kalijevi biseri (v parafinskem olju, ~5 mm vsak)
    Kalij (K)
    19
    5
    Slika: Rubidijeva kovina v stekleni ampuli
    Rubidij (Rb)
    37
    6
    Slika: Cezijeva kovina v stekleni ampuli
    Cezij (Cs)
    55
    7 Francij (Fr)
    87

    Legenda

    prvobitni
    element iz radioktivnega razpada
    · p · ·

    Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1. skupino periodnega sistema elementov. Mednje spadajo litij (Li), natrij (Na), kalij (K), rubidij (Rb), cezij (Cs) in francij (Fr). Alkalijske kovine so eden od najboljših primerov trendov lastnosti v periodnem sistemu elementov, ker se lastnosti pravilno spreminjajo po skupini navzdol.

    Ime »alkalijske kovine« je nastalo iz arabske besede القلية‎ [al-qalya], ki pomeni »pepelika«. Pepelika je staro ime za kalijev karbonat, ki so ga pridobivali iz lesnega pepela.

    Vsebina

    Lastnosti

    Vse alkalijske kovine so zelo reaktivne in jih zato v naravi ne najdemo v elementarni obliki. Zaradi velike reaktivnosti se morajo hraniti potopljene v mineralnem olju ali petroleju ali v ampulah.

    Alkalijske kovine so večinoma srebrne barve in zlahka izgubijo svoj sijaj. Izjema je cezij, ki ima zlat ton. Vse kovine so mehke in imajo nizke gostote, tališča in vrelišča. Burno se spajajo s halogeni in tvorijo ionske soli. Z vodo tvorijo zelo bazične hidrokside. Reaktivnost po skupini narašča. Atomi alkalijskih kovin imajo na najbolj zunanji orbitali po en elektron, ki ga zlahka oddajo kakšnemu zelo elektronegativnemu elementu in postanejo kationi z oksidacijskim stanjem +1.

    Kalij in rubidij sta rahlo naravno radioaktivna, ker vsebujeta radiaktivna izotopa z velikima razpolovnima časoma. Kalij vsebuje 0,012 % izotopa 40K z razpolovnim časom 1,248(3)×109 let, rubidij pa 27,835 % izotopa 87Rb z razpolovnim časom 4,88×1010 let.

    Francij je zelo radioaktiven in obstaja samo v mikroskopskih količinah.

    V 1. skupino periodnega sistema spada zaradi svoje elektronske konfiguracije tudi vodik, ki pa ima samo v izjemnih primerih lastnosti, primerljive z alkalijskimi kovinami. Vodik je pri standardnih pogojih dvoatomni plin.

    Odstranitev edinega elektrona z vodikove zunanje orbitale zahteva znatno več energije kot odstranitev zunanjega elektrona alkalijskih kovin. Podobno kot halogeni tudi vodik potrebuje za zapolnitev zunanje orbitale samo en elektron, zato se v nekaterih pogojih obnaša kot halogen in tvori negativni hidridni ion. Binarne spojine vodika z alkalijskimi kovinami in nekaterimi prehodnimi kovinami se lahko pripravijo v laboratoriju. Takšne spojine so samo laboratorijske posebnosti brez kakšne uporabne vrednosti. Pri nizki temperaturi in izjemo visokem tlaku, kakršen je na planetih Jupitru in Saturnu, vodik preide v kovinsko stanje in se obnaša kot alkalijska kovina.

    Alkalijske kovine imajo najnižje ionizacijske potenciale v svojih periodah periodnega sistema, ker dobijo z odstranitvijo edinega elektrona z najbolj zunanje orbitale stabilne konfiguracije žlahtnih plinov. Vse alkalijske kovine so torej zelo elektropozitivne. Drugi ionizacijski potencial vseh alkalijskih kovin je zelo visok, ker je odstranitev elektrona iz atoma, ki ima konfiguracijo žlahtnega plina, zelo težavna.

    Trendi

    Alkalijske kovine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem na najbolj zunanjih orbitalah, zaradi katerih imajo podobne lastnosti:

    Z Element Št. elektronov/orbitala
    1 Vodik 1
    3 Litij 2, 1
    11 Natrij 2, 8, 1
    19 Kalij 2, 8, 8, 1
    37 Rubidij 2, 8, 18, 8, 1
    55 Cezij 2, 8, 18, 18, 8, 1
    87 Francij 2, 8, 18, 32, 18, 8, 1

    Za alkalijske kovine so značilni pravilni trendi lastnosti, ki se po skupini navzdol takole spreminjajo:

    Nekatere fizikalne lastnosti alkalijskih kovin so prikazane v naslednji preglednici:

    Alkalijska
    kovina
    Atomska masa
    (g/mol)
    Tališče
    (K)
    Vrelišče
    (K)
    Gostota
    (g/cm3)
    Elektronegativnost
    (Pauling)
    Litij 6,941 453 1615 0,534 0,98
    Natrij 22,990 370 1156 0,968 0,93
    Kalij 39,098 336 1032 0,89 0,82
    Rubidij 85,468 312 961 1,532 0,82
    Cezij 132,905 301 944 1,93 0,79
    Francij (223) 295 950 1,87 0,70

    Reakcije

    Alkalijske kovine reagirajo z vodikom, pri čemer nastanejo ustrezni hidridi (M predstavlja alkalijsko kovino):

    2M + H2 → 2MH

    Obstojnost hidridov pada od litijevega (LiH) proti cezijevemu hidridu (CsH). Alkalijski hidridi se uporabljajo kot reducenti in sušilna sredstva.

    S kisikom tvorijo bele trdne okside, perokside in hiperokside:

    4Li + O2 → 2Li2O
    2Na + O2 → Na2O2
    M + O2 → MO2

    V reakciji z vodo nastajajo alkalijski hidroksidi, pri čemer se sprošča vodik:

    2M + 2H2O → 2MOH + H2

    Reaktivnost alkalijskih kovin narašča od litija proti ceziju. V reakciji kalija z vodo pride do samovžiga. Alkalijski hidroksidi so brezbarvne trdne snovi, ki pri raztapljanju v vodi sproščajo veliko toplote in reagirajo močno bazično. Raztopine hidroksidov so zelo jedke.

    S halogeni tvorijo soli alkalijske halogenide:

    2M + X2 → 2MX

    Reaktivnost alkalijskih kovin od litija proti ceziju raste, reaktivnost halogenov pa od fluora proti jodu pa pada. Reakcija natrija z jodom komajda poteka, z bromom pa poteka zelo počasi, medtem ko je reakcija kalija z bromom in jodom eksplozivna.

    Alkalijske kovine eksplozivno reagirajo s halogeniranimi ogljikovodiki, na primer s tetraklorometanom:

    CCl4 + 4Na → 4NaCl + C

    Alkalijske kovine tvorijo s tekočim amonijakom intenzivno modro obarvane raztopine. Raztopine so sestavljene iz pozitivnih kovinskih ionov in solvatiranih elektronov. Raztopine so izredno močni reducenti in se uporabljajo na primer v Birchovi redukciji.

    Plamenske reakcije

    Alkalijske kovine obarvajo plamen z značilno barvo. V analizni kemiji je to uporabno za določevanje elementov, v pirotehniki pa to lastnost izkoriščamo za obarvanje ognjemetov.

    Spojine

    Alkalijske kovine so nagnjene k tvorbi ionsko vezanih soli z najbolj elektronegativnimi elementi na skrajni desno strani periodnega sistema elementov. Takšni soli sta na primer cezijev fluorid in natrijev klorid. Poleg tega tvorijo zelo široko paleto amalgamov.[1]

    Sklici

    1. Deiseroth, H (1997). "Alkali metal amalgams, a group of unusual alloys". Progress in Solid State Chemistry. 25: 73. doi:10.1016/S0079-6786(97)81004-7.

    Viri