Išči

    Andrej Capuder

    Andrej Capuder
    Portret
    Rojstvo23. november 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
    Ljubljana
    Smrt22. avgust 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (75 let)
    DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
    Flag of Slovenia.svg Slovenija
    Poklicpolitik, pesnik, esejist, pisatelj, prevajalec
    Poznan poknjiževnik in politik

    Andrej Capuder, slovenski pisatelj, esejist, pesnik, romanist, prevajalec, univerzitetni profesor, politik in diplomat, * 23. november 1942, Ljubljana, † 22. avgust 2018.

    Vsebina

    Življenjepis

    Andrej Capuder se je rodil v profesorski družini Franca in Vide, roj. Suhadolnik, kot drugi od petih otrok. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, na Univerzi v Ljubljani je leta 1967 diplomiral iz francoskega in italijanskega jezika, leta 1980 pa je prav tam doktoriral s tezo o francoskem nadrealizmu. Od leta 1968 do 1973  je poučeval francoščino in italijanščino na II. klasični gimnaziji v Ljubljani. Poklic profesorja je nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je na Oddelku za romanske jezike in književnosti do leta 2009 s presledki predaval francosko književnost, izbrana poglavja iz klasicizma in romantike.[2] Vmes je pisal, prevajal in se strokovno izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju, v Aix-en-Provance in drugje. V osemdesetih letih je s pisano in govorjeno besedo deloval pri procesu demokratizacije v povojni Sloveniji. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil na listi Slovenskih krščanskih demokratov (DEMOS) izvoljen za poslanca, nato pa je v prvi vladi samostojne Slovenije (1990-1993) postal minister za kulturo.[3] Po koncu mandata je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v Parizu, kjer je deloval do leta 1997. Nato se je vrnil na Univerzo, v obdobju od leta 2005 do 2009 pa je bil znova ambasador, to pot v Rimu. Po upokojitvi leta 2009 se je posvečal književnemu ustvarjanju in nadaljnji poglobitvi demokracije v Sloveniji. Od leta 1967 je bil poročen z Majdo, roj. Dekleva, bibliotekarko in prevajalko.[4]

    Bil je oče treh hčera, od katerih je imel osem vnukov. Živel in ustvarjal je v Ljubljani ter v Vremski dolini, na domačiji svoje žene.

    Delo

    Književno pot je začel kot pesnik in prevajalec poezije. Še kot mladenič je vstopil v slovenski literarni prostor z integralnim prevodom Dantejeve Božanske komedije (1972)[5]. Svoje pesmi in prevode je objavljal v revijah Problemi, Prostor in čas, Znamenje in Naši razgledi, kasneje pa še v Celovškem zvonu in Zvonu, kjer je nekaj časa tudi urednikoval. Njegovo izvirno literarno pot začenja kratki roman Bič in vrtavka, ki je na Slovenskem dvignil precej prahu s svojim estetskim in političnim sporočilom.[6][7] Nato se je vse bolj obračal k prozi, še posebej  s svojo "trilogijo", izdano pri Slovenski matici, kjer je po vzoru roman fleuve ubeseden spoj posameznika z zgodovino slovenske polpretekle dobe. Njegovo filozofsko, pedagoško in literarno obzorje so zaznamovali trije veliki vzorniki, ki se jim je posvečal vse življenje: Bergson s kritiko intelekta, Kierkegaard s filozofijo eksistence in Dante v trubadurski in mistični dimenziji. Tu je še Teilhard de Chardin, ki je sooblikoval njegovo družbeno in religiozno zavest. Pri vseh imenovanih avtorjih velja  na Slovenskem za pionirja, ki pa hkrati nadaljuje delo predhodnikov v gibanju krščanskega personalizma, predvsem Edvarda Kocbeka, Janeza Janžekoviča in drugih. 

    Nagrade in odličja

    Prepesnitev Dantejeve Božanske komedije je Andreju Capudru leta 1973 prinesla Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, dobrih štirideset let kasneje (2015) pa je za Povest o knjigah prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. Je nosilec visokih tujih priznanj: italijanskega viteškega križca[8] in viteza francoske častne legije, ki ga je prejel leta 2002 za zasluge na področju frankofonije[9]. Leta 2011 je bil izvoljen v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu[10].

    Izbrana bibliografija

    Leposlovje

    Romani

    Druga prozna dela

    Zbrana esejistika

    Pesniške zbirke

    Dramski teksti

    Krajše leposlovne objave, izbor

    Filozofske in strokovne monografije

    Druga samostojna dela

    Prevodi

    Poezija

    Roman

    Filozofska dela

    Literarne študije, razprave, članki

    Članki s področij kulture, kulturne zgodovine in politike, intervjuji

    Sklici in opombe

    1. http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-knjizevnik-in-univerzitetni-profesor-andrej-capuder/463907
    2. Dr. Andrej Capuder. V: Zbornik (str. 302). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000.(COBISS)
    3. Pesek, R: Osamosvojitvena vlada. Celovec: Mohorjeva, 2012. (COBISS)
    4. Slovenska biografija: Capuder, Majda, SBL
    5. Rebula, A.: Novi slovenski Dante (ob Capudrovem prevodu Božanske komedije). Prostor in čas, 5 (št. 12), 1973, str. 737-752.(COBISS)
    6. Horvat, J.& Capuder, A.: Heroična doba Slovencev je za nami [intervju]. Literatura, 8 (št. 65/66), 1996, str. 131-144(COBISS)
    7. Andrej Capuder - atipičen v vsem, Časnik, spletni magazin z mero, 4.12.2015.
    8. Dr. Andrej Capuder v mesecu maju, Škrabčeva domačija Hrovača, 18. 5. 2016.
    9. Andrej Capuder prejel visoko francosko odlikovanje, STA, 28. 6. 2002.
    10. Slovenci, člani Evropske akademije znanosti in umetnosti v razredu "Humanistika"

    Glej tudi

    Viri