Išči

    Argon

    Argon, 18Ar
    Viala, ki vsebuje vijolčno žareči plin
    Argon
    Izgovarjava
    Videzbrezbarven plin, v električnem polju zažari v lila/vijoletni barvi
    Standardna atomska teža Ar, std(Ar)[39,79239,963] običajno: 39,95[1]
    Argon v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Ne

    Ar

    Kr
    klorargonkalij
    Vrstno število (Z)18
    Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
    Periodaperioda 3
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Ne] 3s2 3p6
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 8
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPplin
    Tališče−189,34 °C
    Vrelišče−185,848 °C
    Gostota (pri stp)1,784 g/L
    v tekočem stanju (pri TV)1,3954 g/cm3
    Trojna točka−189,3442 °C, 68,89 kPa[2]
    Kritična točka−122,463 °C, 4,863 MPa[2]
    Talilna toplota1,18 kJ/mol
    Izparilna toplota6,53 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta20.85[3] J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) −226,2 −220,2 −212,2 −202,2 −186,2
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: no data
    Ionizacijske energije
    • 1.: 1520,6 kJ/mol
    • 2.: 2665,8 kJ/mol
    • 3.: 3931 kJ/mol
    • (več)
    Kovalentni polmer106±10 pm
    Van der Waalsov polmer188 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte argona
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za argon
    Hitrost zvoka323 m/s (gas, at 27 °C)
    Toplotna prevodnost17.72 · 10-3  W/(m·K)
    Magnetna ureditevdiamagnetik[4]
    Magnetna susceptibilnost−19,6·10−6 cm3/mol[5]
    Številka CAS7440-37-1
    Zgodovina
    Odkritje in prva izolacijaLord Rayleigh in William Ramsay (1894)
    Najpomembnejši izotopi argona
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    36Ar 0,334% stabilen
    37Ar sint. 35 d ε 37Cl
    38Ar 0,063% stabilen
    39Ar trace 269 y β 39K
    40Ar 99,604% stabilen
    41Ar sint. 109,34 min β 41K
    42Ar sint. 32,9 y β 42K
    Vsebnost 36Ar in 38Ar je v naravnih vzorcih lahko do 2,07% ozirom 4,3%. Preostanek je 40Ar, katerega vsebnost je ustrezno nizka, tja do 93,6%.
    Kategorija Kategorija: Argon
    · pogovor · · | reference

    Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18. Ta tretji žlahtni plin v osmi periodi sestavlja približno 1 % Zemljinega ozračja.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Argon je 2,5 krat tako topen v vodi kot dušik, kar je približno enaka topnost kot kisik. Ta kemijski inertni element je brez barve in vonja tako v tekoči kot v plinski obliki. Kemijske spojine, ki bi vsebovale argon, niso znane. Raziskovalci na Univerzi v Helsinkih so leta 2000 poročali o izdelavi argonovega fluorovodika (HArF). Poročali so tudi o močno nestabilni spojini s fluorom, vendar to še ni dokazano. Čeprav trenutno ni potrjenih kemijskih spojin, pa lahko argon tvori klatrate z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo molekul vode.

    Identifikacija snovi ali pripravka

    Identifikacija snovi ali pripravka

    Kemijska formula: Ar

    Uporaba snovi ali pripravka

    varjenje, inertizacija

    Sestavine in lastnosti

    Sestava s podatki o nevarnih sestavinah

    kemijsko ime:Argon;

    koncentracija snovi nad 99,9 %;

    EC št.:231-147-0;

    CAS št.:7440-37-1

    Ugotovitve o nevarnih lastnostih

    Napotki za nevarnost

    Plin pod visokim tlakom v jeklenkah. Pri višji koncentraciji lahko povzroči zadušitev.

    Fizikalne in kemijske lastnosti

    Obstojnost in reaktivnost

    Kemična stabilnost: Pri normalnih pogojih je stabilen.

    Toksikološki podatki

    Produkt nima toksičnih učinkov.

    Ekotoksikološki podatki

    Škodljivi učinki produkta na okolje niso znani.

    Zakonsko predpisani podatki o predpisih

    Pretvorbena tabela

    1 m 3 = 1,636 kg = 1,172 l;

    1 kg = 0,611 m 3 = 0,718 l;

    1 l = 0,853 m 3 = 1.396 kg;

    m 3: v plinastem stanju pri 15 °C in 98 kPa (735,5 mmHg) l: prostorninska enota za tekoče stanje

    Druge informacije

    Podatki v varnostnem listu temeljijo na našem znanju ter dosegljivih informacijah. Varnostni list označuje izdelek in zanj predpisane varnostne ukrepe. Varnostni list ne zagotavlja kvalitete izdelka. Pravna ali fizična oseba, ki daje kemikalijo v promet, ne odgovarja za morebitno nepravilno uporabo le te in nastale posledice.

    Viri: Varnostni list PRAXAIR ZDA; varnostni list SIAD – Italija, Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga - ADR.

    Spremembe:Pri izdaji so dopolnjena in spremenjena in naslednja poglavja:

    Glej tudi

    Sklici

    1. "IUPAC Periodic Table of the Elements and Isotopes". King's Center for Visualization in Science. IUPAC, King's Center for Visualization in Science. Pridobljeno dne 8 October 2019.
    2. 2,0 2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
    3. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
    4. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.