Išči

    Astat

    Astat, 85At
    Astat
    IzgovarjavaIPA: [astát]
    Videzneznan, verjetno kovinski
    Masno število[210]
    Astat v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    		 I 
    ↑
    At
    ↓
    Ts
    polonij ← astat → radon
    Vrstno število (Z)85
    Skupinaskupina 17 (halogeni)
    Periodaperioda 6
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 7
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Vrelišče(At2) 230±3 °C (ocenjeno)[1]
    Gostota (blizu s.t.)(At2) 6,35±0,15 g/cm3 (predvideno)[2]
    Molski volumen(At2) 32,94 cm3/mol (predvideno)[2]
    Izparilna toplota(At2) 54,39 kJ/mol[3]
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 88 119 156 202 258 334
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−1, +1, +3, +5, +7[4]
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2.2
    Ionizacijske energije
    • 1.: 899.003 kJ/mol[5]
    Kovalentni polmer150 pm
    Van der Waalsov polmer202 pm
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviiz razpada
    Kristalna struktura ​ploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za astat

    (predvideno)[6]
    Toplotna prevodnost1,7 W/(m·K)
    Številka CAS7440-68-8
    Zgodovina
    Poimenovanjepo grškem pridevniku astatos (αστατος),t.j. "nestalen"
    OdkritjeDale R. Corson, Kenneth Ross MacKenzie, Emilio Segrè (1940)
    Najpomembnejši izotopi astata
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    209At sint. 5,41 h β+ 209Po
    α 205Bi
    210At sint. 8,1 h β+ 210Po
    α 206Bi
    211At sint. 7,21 h ε 211Po
    α 207Bi
    Kategorija Kategorija: Astat
    · pogovor · · | reference

    Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

    Je kemijski element VII. glavne skupine periodnega sistema. Spada med nekovine, halogene in radioaktivne elemente. V naravi je izredno redek: v zemeljski skorji ga je skupaj z ozračjem manj kot 30 g. Astat je zelo nestabilen, kratkoživ radioaktiven element, najbolj dolgoživ izotop ima razpolovni čas okoli 8 ur, in od tod tudi njegovo poimenovanje, saj ime astat prihaja iz grške besede astatos, kar pomeni nestabilen.

    Ima močno izražen kovinski značaj. Odkrili so ga Corson, MacKenzie in Segrè leta 1940. Pridobivajo ga umetno.

    Ima 6 lupin.

    Sklici

    1. ↑ Otozai, K.; Takahashi, N. (1982). "Estimation Chemical Form Boiling Point Elementary Astatine by Radio Gas Chromatography". Radiochimica Acta. 31 (3–4): 201–203. doi:10.1524/ract.1982.31.34.201.
    2. ↑ 2,0 2,1 Bonchev, D.; Kamenska, V. (1981). "Predicting the Properties of the 113–120 Transactinide Elements". The Journal of Physical Chemistry. ACS Publications. 85 (9): 1177–86. doi:10.1021/j150609a021. Pridobljeno dne 6 May 2013.
    3. ↑ Glushko, V. P.; Medvedev, V. A.; Bergma, G. A. (1966). Termicheskie Konstanty Veshchestv (ruščina). 1. Nakua. str. 65.
    4. ↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 28. ISBN 978-0-08-037941-8.
    5. ↑ Rothe, S.; Andreyev, A. N.; Antalic, S.; Borschevsky, A.; Capponi, L.; Cocolios, T. E.; De Witte, H.; Eliav, E.; et al. (2013). "Measurement of the First Ionization Potential of Astatine by Laser Ionization Spectroscopy". Nature Communications. 4: 1–6. Bibcode:2013NatCo...4E1835R. doi:10.1038/ncomms2819. PMC 3674244. PMID 23673620.
    6. ↑ Hermann, A.; Hoffmann, R.; Ashcroft, N. W. (2013). "Condensed Astatine: Monatomic and Metallic". Physical Review Letters. 111 (11): 116404-1–116404-5. Bibcode:2013PhRvL.111k6404H. doi:10.1103/PhysRevLett.111.116404. PMID 24074111.

    Zunanje povezave