Išči

    Astat

    85 polonij ← astat → radon
    I
    ↑
    At
    ↓
    (Uus)
    At-TableImage.svg
    Splošno
    Ime, simbol, vrstno število astat, At, 85
    Kemijska vrsta halogeni
    Skupina, perioda, blok 17, 6, p
    Izgled kovinski
    Relativna atomska masa (210) g/mol
    Elektronska konfiguracija [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5
    e- na lupino 2, 8, 18, 32, 18, 7
    Fizikalne lastnosti
    Agregatno stanje trdno
    Tališče 575 K
    (302 °C, 576 °F)
    Vrelišče ? 610 K
    (? 337 °C, ? °F)
    Izparilna toplota ca. 40 kJ/mol
    Parni tlak
    P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T/K 361 392 429 475 531 607
    Lastnosti atoma
    Kristalna struktura ni podatka
    Oksidacijska stanja ±1, 3, 5, 7
    Elektronegativnost 2,2 (Paulingova lestvica)
    Ionizacijski potenciali 1.: 920 (ocena) kJ/mol
    Razne lastnosti
    Magnetna urejenost ni podatka
    Toplotna prevodnost (300 K) 1,7 W/(m·K)
    CAS število 7440-68-8
    Pomembni izotopi
    Glavni članek: Izotopi astata
    izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP
    210At 100% 8,1 ur epsilon 3,981 210Po
    alfa 5,631 206Bi
    Viri

    Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

    Je kemijski element VII. glavne skupine periodnega sistema. Spada med nekovine, halogene in radioaktivne elemente. V naravi je izredno redek: v zemeljski skorji ga je skupaj z ozračjem manj kot 30 g. Astat je zelo nestabilen, kratkoživ radioaktiven element, najbolj dolgoživ izotop ima razpolovni čas okoli 8 ur, in od tod tudi njegovo poimenovanje, saj ime astat prihaja iz grške besede astatos, kar pomeni nestabilen.

    Ima močno izražen kovinski značaj. Odkrili so ga Corson, MacKenzie in Segrè leta 1940. Pridobivajo ga umetno.

    Ima 6 lupin.

    Zunanje povezave