Išči

    Atle Selberg

    Atle Selberg
    Portret
    Rojstvo14. junij 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][3]
    Langesund[d]
    Smrt6. avgust 2007({{padleft:2007|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[4][5][…] (90 let)
    Princeton, New Jersey[d][5]
    BivališčeZastava Norveške Norveška
    Flag of the United States.svg ZDA
    Državljanstvonorveško
    ameriško
    NarodnostZastava Norveške norveška
    Flag of the United States ameriška
    Področjamatematika
    UstanoveInštitut za višji študij
    Univerza Syracuse
    Alma materUniverza v Oslu
    doktorat 1943
    Doktorski študentiKai Man Tsang (1984)
    Poznan poČovla-Selbergova formula
    izrek o kritični premici
    Maass-Selbergove relacije
    Selbergov razred
    Selbergova domneva
    Selbergov integral
    Selbergova formula sledi
    Selbergova funkcija zeta
    Selbergovo sito
    VpliviSrinivasa Ajangar Ramanudžan
    Pomembne nagradeFieldsova medalja Fieldsova medalja (1950)
    Wolfova nagrada (1986)
    Abelova nagrada (častno) (2002)
    Gunnerusova medalja (2002)
    ZakonecHedvig Liebermann
    OtrociIngrid Selberg
    Lars Selberg

    Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.

    Selberg je najbolj znan po svojem delu iz analitične teorije števil in teorije avtomorfnih form, ki jih je posebej povezal s spektralno teorijo.

    Vsebina

    Življenje in delo

    V šoli je nanj vplivalo Ramanudžanovo delo. Odkril je eksaktno analitično formulo za particijsko funkcijo, ki izhaja iz Ramanudžanovega dela. To odkritje pa je prvi objavil Rademacher. Selberg je opisal Ramanudžanove vplive v Reflections Around the Ramanujan Centenary.

    Študiral je na Univerzi v Oslu. Leta 1943 je doktoriral.

    Med 2. svetovno vojno je zaradi nemške vojaške zasedbe Norveške delal v osami. Po vojni so njegovi dosežki postali znani. Med njimi je dokaz da pozitivni del ničel Riemannove funkcije ζ leži na premici Re(s) = 1/2. Po vojni se je vrnil k teoriji sit, ki jo je prej zanemarjal, in, ki ga je proslavila. Leta 1947 je v članku predstavil Selbergovo sito, metodo, ki je še posebej uporabna pri zagotavljanju dodatnih zgornjih mej, in, ki je med drugimi pomembnimi dosežki pripomogla k Čenovemu izreku o vsoti velikih sodih števil.

    Na elementaren način, brez uporabe pojmov analize je leta 1949 dokazal, da gre količnik:

    proti 1, ko raste prek vsake meje. Dokaz je objavil skupaj z Erdősem, kar je bilo tedaj prava senzacija, ker so bili matematiki dolgo časa prepričani, da se pri dokazovanju praštevilskega izreka ne da izogniti analitičnim metodam. Pri dokazu je uporabil le prijeme iz teorije števil. Erdős je skoraj istočasno uporabil njegove zamisli in razdelal malo drugačen elementarni dokaz. Za to odkritje je Selberg leta 1950 skupaj s Schwartzem prejel Fieldsovo medaljo v Cambridgeu v ZDA, Erdős pa je prejel Colovo nagrado za algebro.

    Selberg se je v 1950-ih preselil v ZDA na Inštitut za višji študij (IAS) v Princeton, kjer je ostal do smrti. V tem času je raziskoval spektralno teorijo v zvezi s teorijo števil, kar je doseglo višek z Selbergovo formulo o sledi, ki je morda njegov najbolj znan in najpomembnejši dosežek. Formula zagotavlja dualnost med dolžinskim spektrom kompaktne Riemannove ploskve in lastnimi vrednostmi Laplaceovega operatorja, ki je enakovredna dualnosti med praštevili in ničlami Riemannove funkcije ζ.

    Leta 1986 je skupaj z Eilenbergom prejel Wolfovo nagrado za matematiko.

    Izbrali so ga za člana Norveške akademije znanosti, Kraljeve danske akademije znanosti in Ameriške akademije umetnosti in znanosti.

    Imel je dva otroka, Ingrid Selberg in Larsa Selberga. Ingrid Selberg je poročena z dramatikom Maturo.

    Sklici

    Glej tudi

    Zunenje povezave