Išči

    Avgust Pavel

    Avgust Pavel
    Portret
    Rojstvo28. avgust 1886({{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
    Cankova
    Smrt2. januar 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[2][1] (59 let)
    Sombotel
    DržavljanstvoFlag of Hungary (1915-1918, 1919-1946).svg Kraljevina Madžarska[d]
    Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
    Poklicjezikoslovec, pesnik, literarni zgodovinar, pisatelj, etnolog, prevajalec

    Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

    Vsebina

    Življenjepis

    Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely). V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda (Erdeljsko) in v mestu Dombóvár. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

    Delo

    Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg Jožefa Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo za lov in njegov potek tudi v porabskem narečju. Avgust Pavel je napisal več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, med drugim Cankarjeve povesti in romane, kot sta Hlapec Jernej in njegova pravica in Na klancu.

    Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

    Viri

    Glej tudi

    1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
    2. http://mek.oszk.hu/00300/00355/html/ABC11587/11959.htm