Išči

    Baker

    Baker, 29Cu
    Naravni baker (~4 cm velik)
    Baker
    IzgovarjavaIPA: [ˈbaːkər]
    Videzrdeče-oranžen metaličen sijaj
    Standardna atomska teža Ar, std(Cu)63,546(3)[1]
    Baker v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Cu

    Ag
    nikeljbakercink
    Vrstno število (Z)29
    Skupinaskupina 11
    Periodaperioda 4
    Blok  blok d
    Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s1
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 1
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1084,62 °C
    Vrelišče2562 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,96 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)8,02 g/cm3
    Talilna toplota13.26 kJ/mol
    Izparilna toplota300,4 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta24,440 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.236 1.388 1.580 1.816 2.131 2.561
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−2, 0,[2] +1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,90
    Ionizacijske energije
    • 1.: 745,5 kJ/mol
    • 2.: 1957,9 kJ/mol
    • 3.: 3555 kJ/mol
    • (več)
    Atomski polmerempirično: 128 pm
    Kovalentni polmer132±4 pm
    Van der Waalsov polmer140 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte bakra
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic kristalna struktura za baker
    Hitrost zvoka thin rod(ojačan)
    3810 m/s (pri r.t.)
    Temperaturni raztezek16,5 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost401 W/(m·K)
    Električna upornost16,78 nΩ·m (at 20 °C)
    Magnetna ureditevdiamagnetik[3]
    Magnetna susceptibilnost−5,46·10−6 cm3/mol[4]
    Youngov modul110–128 GPa
    Strižni modul48 GPa
    Stisljivostni modul140 GPa
    Poissonovo razmerje0,34
    Mohsova trdota3,0
    Trdota po Vickersu343–369 MPa
    Trdota po Brinellu235–878 MPa
    Številka CAS7440-50-8
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Cipru, glavnemu rudniškemu področju v rimski dobi (Cyprium)
    OdkritjeBližnji vzhod (9000 pr. n. št.)
    Najpomembnejši izotopi bakra
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    63Cu 69,15% stabilen
    64Cu sint. 12,70 h ε 64Ni
    β 64Zn
    65Cu 30,85% stabilen
    67Cu sint. 61,83 h β 67Zn
    Kategorija Kategorija: Baker
    · pogovor · · | reference

    Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

    Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

    V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

    Vsebina

    Pridobivanje

    Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru.[5] V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.

    Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let.[6] Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.[7]

    Uporaba

    Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:

    Sklici in opombe

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Moret, Marc-Etienne; Zhang, Limei; Peters, Jonas C. (2013). "A Polar Copper–Boron One-Electron σ-Bond". J. Am. Chem. Soc. 135 (10): 3792–3795. doi:10.1021/ja4006578. PMID 23418750.
    3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2011-03-03.
    4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    5. Hammond, C. R. (2004). "The Elements". Handbook of Chemistry and Physics (81. izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0485-7.
    6. Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7.
    7. Leonard, Andrew (2.3.2006). "Peak copper?". Salon.com Works. Pridobljeno dne 17.9.2013.

    Glej tudi

    Zunanje povezave