Išči

    Bakterije

    Bakterije
    25.000-krat povečane celice vrste Escherichia coli
    25.000-krat povečane celice vrste Escherichia coli
    Znanstvena klasifikacija
    Domena: Bacteria (bakterije)
    Debla

    Actinobacteria
    Aquificae
    Chlamydiae
    Bacteroidetes/Chlorobi
    Chloroflexi
    Chrysiogenetes
    Cyanobacteria
    Deferribacteres
    Deinococcus-Thermus
    Dictyoglomi
    Fibrobacteres/Acidobacteria
    Firmicutes
    Fusobacteria
    Gemmatimonadetes
    Lentisphaerae
    Nitrospirae
    Planctomycetes
    Proteobacteria
    Spirochaetes
    Thermodesulfobacteria
    Thermomicrobia
    Thermotogae
    Verrucomicrobia

    Bakterije (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti. Najdemo jih tako v zemlji, vodi in zraku ter v simbiozi z drugimi organizmi.

    Vsebina

    Klasifikacija

    Domena bakterij

    V spodnji tabeli je zgodovinski pregled nekaterih bolj znanih klasifikacij živih bitij z izvirnimi znanstvenimi imeni. Danes se bakterije (Bacteria) najpogosteje obravnava kot eno od treh domen po Woeseju[1]. Izraz Eubacteria ali prave bakterije zajema povsem iste organizme, vendar gre za starejšo Woesejevo razdelitev na kraljestva. Glede na osnovno strukturo celic se še vedno uporablja tudi izraz Prokarioti (Prokaryota), ki zajema vse enocelične organizme brez jedra.

    Linnaeus
    1735[2]
    2 kraljestvi
    Haeckel
    1866[3]
    3 kraljestva
    Chatton
    1925[4][5]
    2 nadkraljestvi
    Copeland
    1938[6][7]
    4 kraljestva
    Whittaker
    1969[8]
    5 kraljestev
    Woese et al.
    1977[9][10]
    6 kraljestev
    Woese et al.
    1990[1]
    3 domene
    Cavalier-Smith
    2004[11]
    6 kraljestev
    (brez) Protista Prokaryota Mychota Monera Eubacteria Bacteria Bacteria
    Archaebacteria Archaea
    Eukaryota Protoctista Protista Protista Eukarya Protozoa
    Chromista
    Vegetabilia Plantae Plantae Plantae Plantae Plantae
    Protoctista Fungi Fungi Fungi
    Animalia Animalia Animalia Animalia Animalia Animalia


    Zgradba

    Večina bakterij je zelo majhnih in merijo v dolžino 0,5–5 μm; obstajajo pa tudi orjaške bakterije, kot sta Thiomargarita namibiensis in Epulopiscium fishelsoni, ki zraseta v dolžino do 0,5 mm. Praviloma imajo celično steno, tako kot rastline in glive, vendar pa z zelo različno sestavo peptidoglikanov. Številne se premikajo z bičkom, ki pa se po strukturi razlikuje od bičkov drugih skupin.

    Razmnoževanje

    Razmnoževanje bakterij poteka v treh fazah. Kadar populacija bakterij vstopi v zelo hranljivo okolje, ki omogoča rast, se morajo celice najprej prilagoditi novemu okolju. V prvi fazi razvoja je značilna počasna rast, kjer se celice najprej prilagajajo in pripravljajo za hitro rast. Naslednji korak je logaritmična faza oziroma eksponentna rast, kar pomeni, da se bakterije, če njihovo število merimo po enakomernem časovnem intervalu, začnejo razmnoževati z enakim faktorjem oziroma količnikom, ki ga glede na število intervalov potenciramo. To se dogaja vse dokler se hranljive snovi ne izrabijo. Po tej fazi nastopi zadnja faza, ki ji rečemo faza mirovanja, kjer se bakterije ne razmnožujejo več.

    Bakterije kot povzročitelji bolezni

    Številni patogeni so bakterije. Razmnožujejo se kjer so ugodne življenjske razmere, npr. vlaga, količina hrane, pomanjkanje kisika ali ustrezna temperatura. Lahko povzročijo resne bolezni, npr. pljučnico, tetanus in sifilis. Na srečo so antibiotiki učinkovita zdravila zoper večino bakterij; najbolj znana in razširjena skupina antibiotikov, penicilini, deluje tako, da onemogoča formiranje celične stene bakterije. Za obrambo pred nekaterimi bakterijskimi okužbami so razen antibiotikov na voljo tudi cepiva. Rezultat cepljenja je nastanek protiteles, ki preprečijo naselitev bakterij ali onemogočajo delovanje bakterijskih toksinov.

    Nekatere bakterije se prilepijo na tkivne celice in prodrejo vanje, npr. Shigella, ki povzroča drisko. Druge ustvarjajo strupe, imenovane toksini. Nekateri toksini so zelo nevarni: 3 kg toksina botulina bi ubilo vse človeštvo.

    Sklici

    1. 1,0 1,1 Woese C; Kandler O; Wheelis M (1990). "Towards a natural system of organisms: proposal for the domains Archaea, Bacteria, and Eucarya". Proc Natl Acad Sci U S A. 87 (12): 4576–9. doi:10.1073/pnas.87.12.4576. PMC 54159. PMID 2112744.
    2. C. Linnaeus (1735). Systemae Naturae, sive regna tria naturae, systematics proposita per classes, ordines, genera & species.
    3. E. Haeckel (1866). Generelle Morphologie der Organismen. Reimer, Berlin.
    4. É. Chatton (1925). "Pansporella perplexa. Réflexions sur la biologie et la phylogénie des protozoaires". Ann. Sci. Nat. Zool. 10-VII: 1–84.
    5. É. Chatton (1937). Titres et Travaux Scientifiques (1906–1937). Sette, Sottano, Italy.
    6. H. Copeland (1938). "The kingdoms of organisms". Quarterly review of biology. 13: 383–420. doi:10.1086/394568.
    7. H. F. Copeland (1956). The Classification of Lower Organisms. Palo Alto: Pacific Books.
    8. Whittaker RH (januar 1969). "New concepts of kingdoms of organisms". Science. 163 (863): 150–60. doi:10.1126/science.163.3863.150. PMID 5762760.
    9. C. R. Woese, W. E. Balch, L. J. Magrum, G. E. Fox and R. S. Wolfe (avgust 1977). "An ancient divergence among the bacteria". Journal of Molecular Evolution. 9 (4): 305–311. doi:10.1007/BF01796092. PMID 408502.CS1 vzdrževanje: Uporaba authors parametra (link)
    10. Woese CR; Fox GE (november 1977). "Phylogenetic structure of the prokaryotic domain: the primary kingdoms". Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 74 (11): 5088–90. doi:10.1073/pnas.74.11.5088. PMC 432104. PMID 270744.
    11. Cavalier-Smith, T. (2004), "Only six kingdoms of life" (PDF), Proc. R. Soc. Lond. B, 271: 1251–62, doi:10.1098/rspb.2004.2705, PMC 1691724, PMID 15306349, pridobljeno dne 2010-04-29