Išči

    Berkelij

    kirijberkelijkalifornij
    Tb

    Bk
       
     
     

    Periodni sistem
    Znane lastnosti
    Ime, znak, število berkelij, Bk, 97
    Kemijska vrsta aktinoidi
    perioda, blok 7, f
    Izgled unknown; probably kovinski,
    srebrnkasto bel ali siv
    Atomska teža [247] a. e. m.
    Elektronska konfiguracija [Rn] 5f9 7s2
    e- na energijski nivo 2,8,18,32,27,8,2
    Agregatno stanje trdno
    Najstabilnejši izotopi
    izo NA t1/2 DM DE MeV DP
    245Bk {sint.} 4,94 d ε
    ε
    0,810
    6,455
    245Cm
    241Am
    246Bk {sint.} 1,8 d α
    ε
    6,070
    1,350
    242Am
    246Cm
    247Bk {sint.} 1380 let α 5,889 243Am
    248Bk {sint.} >9 let α 5,803 244Am
    249Bk {sint.} 320 d α
    SF
    β-
    5,526
     
    0,125
    245Am


     
    249Cf

    Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97. Ta radioaktivni kovinski element iz skupine aktinoidov so najprej sintetizirali z obstreljevanjem americija z delci alfa (ioni helija) in ga poimenovali po kalifornijskem mestu Berkeley. Berkelij je bil peti sintetizirani transuranski element.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Količine berkelija-249 (razpolovni čas 314 dni), ki jih je moč tehtati, omogočajo odkritje nekaterih lastnosti s pomočjo makroskopskih količin. Leta 2004 berkelij še ni bil izoliran v svoji elementarni obliki, vendar domnevajo, da je srebrna kovina, ki pri povišanih temperaturah na zraku zlahka oksidira in je topna v raztopinah mineralnih kislin. Za identifikacijo različnih spojin berkelija se uporabljajo tehnike loma žarkov X; z njimi je moč odkriti berkelijev dioksid (BkO2), berkelijev fluorid (BkF3), berkelijev oksiklorid (BkOCl), in berkelijev trioksid (BkO3). Leta 1962 so izolirali vidno količino berkelijevega klorida, ki je tehtala 3 milijardinke grama. To je bila prva vidna količina čiste berkelijeve spojine.

    Kot drugi aktinoidi se tudi berkelij kopiči v okostnih tkivih. Ta element nima znane rabe izven temeljnih raziskav in ne igra nobene biološke vloge.

    Zgodovina

    Berkelij so prvič sintetizirali Glenn Theodore Seaborg, Albert Ghiorso, Stanley G. Thompson, in Kenneth Street mlajši s Kalifornijske univerze v Berkeleyju, ZDA, decembra 1949. Skupina je uporabila ciklotron za obstreljevanje miligramske tarče americija-241 z delci alfa in s tem pridobila berkelij-243 (razpolovna doba 4 ure in pol) in dva prosta nevtrona. Pozneje so sintetizirali še berkelij-249, enega od najdlje živeč izotopov tega elementa (razpolovni čas 320 dni) tako, da so tarčo iz kirija-244 izpostavili močnemu žarku nevtronov.

    Izotopi

    Podrobneje je opisano 19 radioizotopov berkelija, najstabilnejši od njih so Bk-247 z razpolovno dobo 1380 let, Bk-248 z razpolovno dobo več kot 9 let in Bk-249 z razpolovno dobo 320 dni. Vsi ostali radioaktivni izotopi imajo razpolovne dobe krajše od 5 dni, večina od njih celo krajše od 5 ur. Ta element ima tudi dve stanji meta, najstabilnejše je Bk-248m (t½ 23,7 ur). Atomska teža izotopov berkelija je med 235,057 a. m. e. (Bk-235) do 254,091 a. m. e. (Bk-254).

    Glej tudi

    Zunanje povezave