Išči

    Bitka za Stalingrad

    Bitka za Stalingrad
    Del vzhodne fronte v drugi svetovni vojni
    Datum 21. avgust 1942 – 2. februar 1943
    Prizorišče Stalingrad, ZSSR
    Izid Sovjetska zmaga
    Udeleženci
    Zastava Tretjega rajha Tretji rajh
    Flag of Romania.svg Kraljevina Romunija
    Zastava Kraljevine Italije Kraljevina Italija
    Flag of Hungary (1915-1918, 1919-1946).svg Kraljevina Madžarska
    Flag of Croatia (1941–1945).svg Hrvaška
    Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza
    Poveljniki
    Zastava Tretjega rajha Adolf Hitler
    Zastava Tretjega rajha Friedrich Paulus
    Zastava Tretjega rajha Erich von Manstein
    Zastava Tretjega rajha Hermann Hoth
    Zastava Tretjega rajha Wolfram von Richthofen
    Flag of Romania.svg Petre Dumitrescu
    Flag of Romania.svg Constantin Constantinescu-Claps
    Zastava Kraljevine Italije Italo Gariboldi
    Flag of Hungary (1915-1918, 1919-1946).svg Gusztáv Jány
    Flag of Croatia (1941–1945).svg Viktor Pavičić
    Flag of the Soviet Union Stalin
    Flag of the Soviet Union Vasilij Čujkov
    Flag of the Soviet Union Aleksander Vasiljevski
    Flag of the Soviet Union Georgij Žukov
    Flag of the Soviet Union Semjon Timošenko
    Flag of the Soviet Union Nikita Hruščov
    Flag of the Soviet Union Konstantin Rokosovski
    Flag of the Soviet Union Rodjon Malinovski
    Flag of the Soviet Union Andrej Jerjomenko
    Moč
    približno 850,000 vojakov približno 1,700,000 vojakov
    Žrtve
    ok. 740,000 mrtvih ali ranjenih

    110,000 ujetih

    ok. 750,000 mrtvih, poškodovanih ali ujetih,
    več kot 40,000 mrtvih civilistov

    Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka (nemško Schlacht von Stalingrad, rusko Сталинградская битва) je bila ena od bitk druge svetovne vojne. V njej je pomenila glavni preobrat in ima sloves najbolj krvave bitke v zgodovini. Nemci so napadli Stalingrad, da bi prišli za hrbet dobro branjeni Moskvi, kjer se je njihovo napredovanje ustavilo.

    Leta 1942 je 6. nemška armada pod poveljstvom generala Friedricha Paulusa prišla v krog Stalingrada. V prvih mesecih so se uspešno bojevali, vendar jim je začelo zmanjkovati hrane in streliva, kar so Rusi izkoristili v svoj prid. Nemci so do novembra zavzeli skoraj celoten Stalingrad, ostalo je še nekaj postojank ob Volgi. Za zavzetje teh mest so poslali v boj vse razporožljive enote, tako da so bili boki slabo branjeni (na njih so Nemci postavili Romune).

    Bitke za Stalingrad so se poleg nemške armade, pod nemškim vodstvom udeležile tudi romunske, madžarske, italijanske in hrvaške pod ustaško zastavo NDH. Prav tako se je Nemcem v napadu priključilo izredno veliko Ukrajincev, s katerimi je sovjetska vojska pozneje brezkompromisno obračunavala.

    Stalin je čakal na november in takrat so Rusi sprožili velik napad z armado, ki je štela okrog milijon borcev, proti bokom in poteptali obrambo. Sredi novembra so Nemce in njihove zaveznike v Stalingradu dokončno obkolili. Nemci so se komaj branili, zalog pa jim ni mogla dostaviti niti Luftwaffe. Führer Adolf Hitler je zahteval boj do konca in ni dovolil predaje. Tudi 4. armadi pod poveljstvom feldmaršala Ericha von Mansteina ni uspelo rešiti položaja. 30. januarja je Hitler Paulusa povišal v feldmaršala z jasnim namigom: noben nemški maršal se v zgodovini še ni predal. Vendar se je Paulus predal že naslednji dan.

    Zaradi izjemnih zaslug med vojno je bilo mesto odlikovano z nazivom mesto heroj.

    Glej tudi

    Zunanje povezave