Išči

    Boris Paternu

    Boris Paternu
    Portret
    Rojstvo5. junij 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (93 let)
    Predgrad
    DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
    Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
    Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
    Poklicliterarni zgodovinar, literarni teoretik, urednik, slavist

    Boris Paternu, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 5. junij 1926, Predgrad.

    Vsebina

    Življenjepis

    Kot gimnazijec je deloval v NOB. Leta 1951 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leta 1960 pa tam tudi doktoriral s tezo Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki (v knjigi pod naslovovm Estetske osnove Levstikove literarne kritike, 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 pa za rednega člana SAZU. S predavanji je gostoval na mnogih tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu. Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta 1978 organiziral simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Leta 1966 je postal sourednik Slavistične revije, od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenija, leta 1988 in 1995 urednik Obdobij, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov. Upokojil se je leta 1994.

    Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965, I-II), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in sloge slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom. Vodil je raziskavo o pesništvu upora iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo (Slovensko pesništvo upora I. Partizanske, 1987). Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini Slovenečka poezija (leta 1972) in dvojezično antologijo Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes (leta 1980), pa tudi antologije s spremnimi razpravami:

    Prejel je Kidrićevo nagrado za znanost (1981), srebrni častni znak svobode RS (1996), Župančičevo nagrado mesta Ljubljane (skupinsko, 1981), nagrado vstaje slovenskega naroda (1987). Ob upokojitvi je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze (1994), leta 1996 še za ambasadorja RS v znanosti. Je častni član Slavističnega društva Slovenije in častni meščan Kranja (2006); Univerza na Primorskem ga je leta 2008 imenovala za častnega doktorja.

    Bibliografija (samostojne publikacije)

    Dela o Borisu Paternuju

    Glej tudi

    1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.