Išči

    Breda Pogorelec

    Breda Pogorelec
    Portret
    Rojstvo1. januar 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1]
    Ljubljana
    Smrt21. julij 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (78 let)
    Ljubljana
    DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
    Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
    Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
    Poklicjezikoslovka, slavistka

    Breda Pogorelec, slovenska jezikoslovka in slovenistka, * 1. januar 1928, Ljubljana, † 21. julij 2006, Ljubljana.

    Pogreb Brede Pogorelec 25. julija 2006 na ljubljanskih Žalah

    Vsebina

    Življenje

    Klasično gimnazijo je obiskovala v Ljubljani. Od leta 1946 do 1952 je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1952 diplomirala iz slovenskega jezika in primerjalnega slovanskega jezikoslovja kot glavnih ter iz primerjalnega jezikoslovja in južnoslovanskih književnosti kot stranskih predmetov. Dve leti je poučevala na gimnaziji v Brežicah, leta 1955 pa je začela delati na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot asistentka. Od 1956 do 1958 se je na jagelonski univerzi v Krakovu izpopolnjevala v splošni in slovanski lingvistiki. Januarja 1964 je pri prof. dr. Antonu Bajcu doktorirala z disertacijo Veznik v slovenščini.

    Leta 1966 je bila izvoljena za docentko za slovenski knjižni jezik in stilistiko, leta 1979 za izredno in leta 1985 za redno profesorico za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Predavala je opisno slovnico slovenskega knjižnega jezika (glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo, besedotvorje in besedoslovje) ter sporočanje oziroma besediloslovje, stilistiko in sociolingvistiko ter zgodovino slovenskega knjižnega jezika. V letih 1986–1990 je bila predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Upokojila se je oktobra 1997 in pridobila naziv zaslužna profesorica.

    Delo

    Sprva jo je zanimala skladnja slovenskega knjižnega jezika, v 70. letih se je osredotočila na jezikovne stilistične raziskave, izhodiščno predvsem na Cankarjeva besedila, nato pa na vsa najpomembnejša besedila iz slovenskega predknjižnega in knjižnega izročila. Ukvarjala se je tudi s sociolingvistiko, zlasti z jezikovno politiko in jezikovnim načrtovanjem. O jeziku je govorila kot o izraznem sredstvu, ki ne more biti lepo ali grdo, pravilno ali nepravilno, temveč sporočanjsko ustrezno ali manj ustrezno.

    Večkrat je vodila Seminar slovenskega jezika, literature in kulture in mednarodni simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Od leta 1974 do 1979 je bila predsednica Slavističnega društva Slovenije. Bila je članica pravopisne komisije pri SAZU, ki je izdelala osnutek novih pravopisnih in pravorečnih pravil, ter sourednica Slovenskega pravopisa I. Pravila (1990). Kot predsednica komisije za vprašanja slovenskih zamejcev in izseljencev je bila med pobudniki ustanovitve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Poletne šole slovenskega jezika. Sodelovala je pri organiziranju stikov z zamejstvom, pri pripravi koroških, tržaških in benečanskih kulturnih dnevov. Leta 1975 je bila med pobudniki akcije za ureditev odnosa do slovenščine v javnosti, ki je potekala v okviru RK SZDL Slovenije in Slavističnega društva Slovenije. Od leta 1994 je predsedovala Delovni skupini za področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri Državnem zboru Republike Slovenije – končni rezultat je bil Zakon o javni rabi slovenščine (sprejet 2004).

    Dejavna je bila v Društvu visokošolskih učiteljev in profesorjev. Ob reformi univerzitetnega pouka v študijskem letu 1959/60 je predlagala vsebinsko razširitev študija slovenskega knjižnega jezika in njegovo uvrstitev med diplomske predmete. S predavanji in kritičnimi prispevki se je udeleževala razprav o pouku slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah ter kot članica komisije za izdelavo učnih programov sodelovala pri posodobitvi programov za pouk slovenskega jezika v usmerjenem izobraževanju. Bila je soavtorica srednješolske slovnice Slovenski jezik I in II.

    Dalj časa je predavala na Visoki šoli - pozneje Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, AGRFT, Pedagoški fakulteti v Mariboru, Univerzi za izobraževalne vede v Celovcu. Sodelovala je pri mnogih mednarodnih prireditvah, zlasti na slavističnih kongresih in konferencah, ter predavala na tujih univerzah (Praga, Trst, Brno, Szombathely, Pariz ...). Strokovna spoznanja je redno popularizirala z oddajami na radiu in televiziji ter občasno tudi v nestrokovnem tisku.

    Bila je članica sveta Znanstvenega inštituta FF in več njegovih organov, avtorica številnih razprav in urednica znanstvenih zbornikov. Za svoje delo je dobila več priznanj, zlasti Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani.

    Izbrana bibliografija

    Literatura

    Glej tudi


    1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.