Išči

    Brom

    Brom, 35Br
    upright=0,75
    Brom
    Izgovarjava
    Videzrdečkasto rjave barve
    Standardna atomska teža Ar, std(Br)[79,90179,907] običajno: 79,904
    Brom v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Cl

    Br

     I 
    selenbromkripton
    Vrstno število (Z)35
    Skupinaskupina 17 (halogeni)
    Periodaperioda 4
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p5
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 7
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPkapljevina
    Tališče(Br2) −7,2 °C
    Vrelišče(Br2) 58,8 °C
    Gostota (blizu s.t.)Br2, tekoč: 3,1028 g/cm3
    Trojna točka−7,25 °C, 5,8 kPa[1]
    Kritična točka315 °C, 10,34 MPa[1]
    Talilna toplota(Br2) 10,571 kJ/mol
    Izparilna toplota(Br2) 29,96 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta(Br2) 75,69 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) −88 −72 −53 −29 3 59
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−1, +1, +3, +4, +5, +7 (močno kisel oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,96
    Ionizacijske energije
    • 1.: 1139,9 kJ/mol
    • 2.: 2103 kJ/mol
    • 3.: 3470 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 120 pm
    Kovalentni polmer120±3 pm
    Van der Waalsov polmer185 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte broma
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaortorombska
    Orthorhombic kristalna struktura za brom
    Hitrost zvoka206 m/s (pri 20 °C)
    Toplotna prevodnost0,122 W/(m·K)
    Električna upornost7,8×1010 Ω·m (pri 20 °C)
    Magnetna ureditevdiamagnetik[2]
    Magnetna susceptibilnost−56,4·10−6 cm3/mol[3]
    Številka CAS7726-95-6
    Zgodovina
    Odkritje in prva izolacijaAntoine Jérôme Balard in Carl Jacob Löwig (1825)
    Najpomembnejši izotopi broma
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    79Br 51% stabilen
    81Br 49% stabilen
    Kategorija Kategorija: Brom
    · pogovor · · | reference

    Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35. Ta halogenski element je pri sobni temperaturi rdeča hlapljiva tekočina, z reaktivnostjo med klorom in jodom. V tekoči obliki je škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo oči in grlo.

    Odkrit je bil leta 1826, ko je Francoz Antoine Jerome Balard kristaliziral soli iz morske vode.

    Vsebina

    Lastnosti

    Brom je pri sobni temperaturi edini tekoči nekovinski element. Je težka, tanko tekoča, rdeče-rjava tekočina, ki pri standardnih pogojih zlahka izhlapi v rdečo paro (njena barva spominja na dušikov dioksid) z močnim zoprnim vonjem. Kot halogen je brom kemijsko podoben kloru, a je manj aktiven (pač pa je bolj aktiven od joda). Brom je slabše topen v vodi, dobro topen pa je v ogljikovem disulfidu, alifatskih alkoholih ... (tvori rdečo raztopino). Kemijsko se zlahka povezuje z mnogimi elementi in ima močan učinek beljenja.

    Brom je zelo reaktiven in v prisotnosti vode močan oksidacijski agent. Energično reagira z amini, alkeni in fenoli, kot tudi z alifatskimi in aromatskimi ogljikovodiki, ketoni in kislinami (te se bromirajo z adicijo ali s substitucijo). Z mnogimi kovinami in elementi je anhidritni brom manj reaktiven kot moker; vendar suhi brom živahno reagira z aluminijem, titanom, živim srebrom, kot tudi z alkalijskimi zemeljskimi in alkalijskimi kovinami.

    Nevarne lastnosti

    Brom je zdravju škodljiv pri zaužitju. V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

    Zelo strupen je za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajni učinki na vodno okolje.

    V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar, medtem ko je v tekoči obliki škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo kožo (povzroča globoke in boleče rane) in dihalne organe

    Razjeda les, pluto, barvila in gumo ter raztaplja zlato.

    Nahajanje in pridobivanje

    Brom se nahaja v obliki bromidov, najdemo pa ga tudi v morski vodi, ki je zelo bogata z bromidi (vsebuje ga kar 65g/t). Še več pa ga je v zaprtih morjih oziroma jezerih, zato je najpomembnejši vir broma Mrtvo morje.

    Pridobiva se ga s kloriranjem (uvajanje klora v spojine) lužin, ki nastanejo pri kristalizaciji (nastajanje kristalov iz raztopine ali plina) NaCl iz morske vode. Industrijsko pa brom pridobivajo iz magnezijevega bromida s pomočjo klora.

    Uporaba

    Glej tudi

    Sklici

    1. 1,0 1,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
    2. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.