Išči

    Celje

    Celje
    Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
    Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
    Zastava Celje
    Zastava
    Grb Celje
    Grb
    Vzdevek: 
    Knežje mesto
    Celje se nahaja v Slovenija
    Celje
    Celje
    Geografska lega Celja v Sloveniji
    46°13′44″N 15°15′50″E / 46.22889°N 15.26389°E / 46.22889; 15.26389
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Neformalna pokrajinaŠtajerska
    PokrajinaSavinjska
    Statistična regijaSavinjska
    Mestna občinaCelje
    Ustanovitev45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu
    Mesto11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.)
    Upravljanje
     • Vrstamestni svet
     • županBojan Šrot (SLS)
    Površina
     • Skupno22,714 km2
    Nadm. višina(pri Vodnem stolpu) 238 m
    Prebivalstvo
     (2020)[3]
     • Skupno37.872
     • Gostota1.700 preb./km2
    DemonimCeljan, Celjanka
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    3000
    Omrežna skupina03
    Mesta dvojčki
     • Grb Grevenbroicha GrevenbroichZastava Nemčije Nemčija
     • Grb Singena SingenZastava Nemčije Nemčija
     • Grb Slavonskega Broda Slavonski BrodZastava Hrvaške Hrvaška
    Avtomobilska oznakaCE
    Spletna stran[www.celje.si www.celje.si]
    Celje - Staro mestno jedro
    LegaMestna občina Celje
    RKD št.55 (opis enote)[4]
    Razglasitev NSLP19. julij 1986

    Celje (O tem zvoku izgovorjava ) (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle][navedi vir]) je mesto in sedež mestne občine Celje v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oz. Celjski kotlini in je središče Savinjske statistične regije. Srednja nadmorska višina mesta je 241 m. S približno 38.000 prebivalci (2020, mestna občina jih šteje okoli 50.000, mestna aglomeracija pa preko 70.000) je četrto največje slovensko mesto (tik za Kranjem) in je zlasti po zgodovinskem pomenu prav tako eno od najpomembnejših slovenskih središč.

    V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, rimskokatoliške škofije (od 2006), Slovenskega ljudskega gledališča, splošne bolnišnice, osrednje knjižnice, pokrajinskega muzeja, muzeja novejše zgodovine, zgodovinskega arhiva, Hiše Kulture ter več galerij. V Celju je sedež založbe Mohorjeva družba, za umetnostni razvoj mesta pa skrbi Zavod Celeia. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni Mednarodni obrtni sejem Celje). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter največji šolski center v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), ustanovljena 1993. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni Dvorani Zlatorog pa domuje Rokometni klub Celje.

    Največja znamenitost je Stari grad Celje, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto. Liberalno celjsko glasilo Nova doba je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95. Medija regionalnega pomena sta Novi tednik in Radio Celje, združena v Nt&Rc, celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost.

    Vsebina

    Mestne četrti in krajevne skupnosti

    Mesto Celje ima 10 mestnih četrti poleg njih še 9 krajevnih skupnosti na periferiji mesta Celje oz. v okolici mesta na ozemlju občine Celje.

    Mestne četrti (10)

    Krajevne skupnosti (9)

    Mestni predeli in naselja

    • Babno
    • Bežigrad (Celje)
    • Breg
    • Čret
    • Dečkovo naselje
    • Dolgo polje
    • Gaberje
    • Glazija
    • Golovec
    • Kalvarija (Jožefov hrib)
    • Lava
    • Lisce
    • Ločnica
    • Ložnica
    • Medlog
    • Mestni park in Mestni gozd
    • Mestno pokopališče (Teharje)
    • Miklavžev hrib
    • Nova vas
    • Ostrožno
    • Otok
    • Podgorje (Podgora)
    • Polule
    • Pristava
    • Selce
    • Skalna klet
    • Spodnja Dobrova
    • Spodnja Hudinja
    • Stari grad (Celjski grad)
    • Šmarjeta
    • Zagrad
    • Zavodna
    • Zgornja Hudinja

    Zgodovina mesta

    Glavni članek: Zgodovina Celja.
    Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
    Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

    Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

    Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

    Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

    Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579[5] V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.[5][6]

    Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.[7]

    Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

    Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu habsburške dinastije postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)

    Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji.

    Imena mesta v zgodovini

    Podnebje

    Podnebni podatki – Celje
    Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
    Rekordno visoka temperatura °C 17,5 20,6 25,7 28,4 32,4 35,2 36,8 38,1 30,4 26,7 22 20,2 38,1
    Povprečna visoka temperatura °C 4,1 6,8 11,3 16,4 21,6 24,6 26,9 26,5 21,7 16,3 9,6 4,5 15,9
    Povprečna dnevna temperatura °C −0,3 1 5,2 9,8 14,9 18,3 19,9 19 14,6 10,1 4,7 0,6 9,8
    Povprečna nizka temperatura °C −4,6 −4,2 −0,2 3,9 8,6 12,3 13,8 13,4 9,7 5,9 0,9 −3 4,7
    Rekordno nizka temperatura °C −27,2 −27 −20,8 −6,5 −1,9 2,9 5,4 3,4 −0,8 −8,5 −19,4 −21 −27,2
    Padavin mm 47 50 71 71 90 132 122 125 118 115 93 78 1113
    Snežnih padavin cm 45 68 42 11 12 0 0 0 0 3 32 54 68
    Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 10 8 11 13 14 14 12 12 11 11 12 12 140
    % vlažnosti 89 88 88 87 84 82 85 89 92 92 91 90 88
    Povp. sončnih ur na mesec 64 96 128 156 205 209 242 227 166 115 67 53 1728
    % možne sončnosti 9,7 14,2 9,7 10 9,7 6,7 16,1 19,3 13,3 6,4 6,7 6,4 10,6
    Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [12] (podatki za 1981-2010)

    Prebivalstvo

    Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)
    Celje, 1830
    Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

    Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868[13] prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev.

    Etnična sestava leta 1991
    Slovenci 33.434 82,1 %
    Srbi 1864 4,6 %
    Hrvati 1687 4,1 %
    Muslimani 466 1,1 %
    Jugoslovani 405 1 %
    Albanci 189
    Makedonci 140
    Črnogorci 93
    Madžari 41
    Ostali 82
    Neznano 1972 4,8 %
    Neopredeljeni 249
    Regionalno opredeljeni 88
    leto št. prebivalcev[14]
    1439 1000
    1798 1400
    1820 1635
    1834 1511
    1840 1793
    1900 6743
    1924 7750
    1940 20.000
    leto št. prebivalcev
    2010 37.777
    2011 37.520[15]
    2012 37.584[15]
    2013 37.490[15]
    2014 37.628[15]
    2015 37.540[15]
    2016 37.787
    2017 38.079

    Gospodarstvo

    Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna tekstilna industrija (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.[16] Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna.

    V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[16] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[17]

    Izobraževanje

    Osnovne šole

    V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi Glasbena šola Celje.

    Srednje in višje šole

    Podrobno glej: Seznam srednjih šol v Celju (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole

    Visoke šole

    Znamenitosti

    Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

    Zgodovinske in kulturne stavbe

    Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
    Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem
    Stara grofija
    Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

    Sakralne stavbe

    Trgi v središču mestnega jedra

    Glavni trg, Trg celjskih knezov (prej Trg Svobode), Krekov trg, Muzejski trg, Gledališki trg

    Hoteli, hostli, moteli

    Hotel Celeia (nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia), Hotel Evropa, Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji)

    Kina

    Kino Union (v poslopju Celjskega doma, nekdanji), Metropol, Dom (nekdanji), Planet Tuš (danes Cineplexx), Kolosej (nekdanji)

    Športni objekti

    Mostovi

    Preko Savinje

    Kultura

    Umetnost

    Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

    Vsakoletne prireditve mesta Celja

    • Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra
    • Veronikini večeri (na Starem gradu)
    • Poletje v Knežjem mestu
    • Celjski pust
    • Podeželje v mestu
    • Dnevi kulture
    • Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru)
    • Mednarodni mladinski pevski festival
    • Mednarodne igre otrok
    • Srednjeveška prireditev na Starem gradu
    • Pravljično Celje
    • Ples čarovnic-čarovnije igrarije
    • Dnevi komedije (SLG Celje)
    • Muzejska noč
    • sejem Sloverotika
    • Džjezz - jazz festival Celje
    • Festival Stari grad
    • nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj Festival slovenskega filma v Portorožu)

    V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

    Panorama širše okolice Celja z gradu

    Šport

    Rokomet

    Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, domujoč v Dvorani Zlatorog. Klub, ustanovljen leta 1946, je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v slovenski rokometni ligi.[19] Geslo kluba je "Enkrat za Cele, vedno za Cele."

    V mestu deluje tudi Ženski rokometni klub Z'dežele (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije.

    Nogomet

    Zgodovina organiziranega igranja nogometa v Celju sega v začetek 20. stoletja. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (I. slovenski Športni klub Celje). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju Dravske banovine. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.[20]

    Po koncu druge svetovne vojne, med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti Karlovcu si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (Železničarski nogometni klub Celje, ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.[21]

    Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz Prve slovenske nogometne lige od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu Arena Petrol osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali državni prvaki v sezoni 2019/2020.[22]

    Košarka

    V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center.

    Judo

    V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah.

    Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

    Glej tudi: seznam častnih meščanov Celja

    Pobratena, prijateljska in partnerska mesta

    Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[23]
    DEU Grevenbroich COA.svg Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija od leta 1986
    DEU Singen COA.svg Singen Zastava Nemčije Nemčija od leta 1990
    Slavonski Brod (grb).gif Slavonski Brod[23][24] Zastava Hrvaške Hrvaška od leta 2010
    Budva-grb.gif Budva Flag of Montenegro.svg Črna gora od leta 1984
    Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png Čerepovec Zastava Rusije Rusija  
    Blason de Ćuprija.jpg Ćuprija Zastava Srbije Srbija od leta 1966
    Grb Doboja.svg Doboj Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina od leta 2012
    Gaziantep Zastava Turčije Turčija od leta 2014
    Wappen Graz.svg Gradec Zastava Avstrije Avstrija  
    Sisek Zastava Hrvaške Hrvaška od leta 1965
    COA Sombor.png Sombor Zastava Srbije Srbija od leta 1986
    COA Šabac (big).png Šabac Zastava Srbije Srbija od leta 2012
    Wappen at spittal-an-der-drau.png Špital ob Dravi Zastava Avstrije Avstrija
    Coat of arms of Veles Municipality.png Veles Zastava Severne Makedonije Severna Makedonija od leta 1979

    Sklici

    1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
    2. "Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin" [Height above sea level of seats of municipalities] (slovenščina in angleščina). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002.
    3. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
    4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
    5. 5,0 5,1 Otorepec (1990), str. 43.
    6. Habjan (1967).
    7. Fekonja (1895).
    8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Paliga (2003).
    9. 9,0 9,1 Orožen (1854).
    10. Plinij starejši. "Liber III". Pridobljeno dne 2010-08-11.
    11. Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 (COBISS)
    12. "Podnebni podatki - Celje" (PDF). ARSO. Pridobljeno dne 2012-09-20.
    13. Mestna občina Celje. "MOC v številkah". Pridobljeno dne 2014-12-23.
    14. Orožen, Janko (1971), str. 362-365.
    15. 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Statistični urad Republike Slovenije. "Naselja po številu prebivalcev". Pridobljeno dne 2011-11-01.
    16. 16,0 16,1 Plut-Pregelj; Rogel (2010)
    17. Piano (2011).
    18. "Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park". www.tehnopark.si. Pridobljeno dne 2020-09-15.
    19. "Vodilo". www.rk-celje.si. Pridobljeno dne 2020-09-15.
    20. Sportal (16.12.2007). "Zgodovina MIK CMC Celja". Pridobljeno dne 2008-12-04.
    21. Branko Goropevšek (2007). "Od fuzbala do nogometa". Pridobljeno dne 2008-12-04.
    22. "Celjani prvič slovenski nogometni prvaki". www.rtvslo.si. 22. julij 2020. Pridobljeno dne 2020-07-22.
    23. 23,0 23,1 "Partnerska mesta". Pridobljeno dne 2009-01-17.
    24. "Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2010-06-17.

    Viri

    Zunanje povezave