Išči

    Celje

    Celje
    Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
    Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu
    Zastava Celje
    Zastava
    Grb Celje
    Grb
    Vzdevek: 
    Knežje mesto
    Celje se nahaja v Slovenija
    Celje
    Celje
    Geografska lega Celja v Sloveniji
    Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Neformalna pokrajinaŠtajerska
    PokrajinaSavinjska
    Statistična regijaSavinjska
    Mestna občinaCelje
    Ustanovitev45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu
    Mesto11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.)
    Upravljanje
     • Vrstamestni svet
     • županBojan Šrot (SLS)
    Površina
     • Skupno22,714 km2
    Nadm. višina(pri Vodnem stolpu) 238 m
    Prebivalstvo
     (2020)[3]
     • Skupno37.872
     • Gostota1.700 preb./km2
    DemonimCeljan, Celjanka
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    3000
    Omrežna skupina03
    Mesta dvojčki
     • Grb Grevenbroicha GrevenbroichZastava Nemčije Nemčija
     • Grb Singena SingenZastava Nemčije Nemčija
     • Grb Slavonskega Broda Slavonski BrodZastava Hrvaške Hrvaška
    Avtomobilska oznakaCE
    Spletna stranwww.celje.si
    Celje - Staro mestno jedro
    LegaMestna občina Celje
    RKD št.55 (opis enote)[4]
    Razglasitev NSLP19. julij 1986

    Celje (O tem zvoku izgovorjava ) [cêlje] (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle][navedi vir]) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. Z 38.079 prebivalci (leta 2017[3]) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.

    Vsebina

    Mestne četrti in krajevne skupnosti

    Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

    Mestne četrti

    • Center (staro mestno jedro)
    • Dečkovo naselje
    • Dolgo polje
    • Gaberje
    • Hudinja (Zgornja in Spodnja Hudinja)
    • Karel Destovnik Kajuh
    • Lava
    • Nova vas
    • Savinja
    • Slavko Šlander

    Krajevne skupnosti

    • Aljažev hrib
    • Ljubečna
    • Medlog
    • Ostrožno
    • Pod gradom
    • Škofja vas
    • Šmartno v Rožni dolini
    • Teharje
    • Trnovlje

    Mestni predeli

    Zgodovina mesta

    Glavni članek: Zgodovina Celja.
    Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
    Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.
    Celje, 1830

    Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

    Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

    Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

    Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579[5] V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.[5][6]

    Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.[7]

    Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

    Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji.

    Imena mesta v zgodovini

    Podnebje

    Podnebni podatki - Celje
    Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
    Rekordno visoka temperatura °C 17,5 20,6 25,7 28,4 32,4 35,2 36,8 38,1 30,4 26,7 22 20,2 38,1
    Povprečna visoka temperatura °C 4,1 6,8 11,3 16,4 21,6 24,6 26,9 26,5 21,7 16,3 9,6 4,5 15,9
    Povprečna dnevna temperatura °C -0,3 1 5,2 9,8 14,9 18,3 19,9 19 14,6 10,1 4,7 0,6 9,8
    Povprečna nizka temperatura °C -4,6 -4,2 -0,2 3,9 8,6 12,3 13,8 13,4 9,7 5,9 0,9 -3 4,7
    Rekordno nizka temperatura °C -27,2 -27 -20,8 -6,5 -1,9 2,9 5,4 3,4 -0,8 -8,5 -19,4 -21 -27,2
    Padavin mm 47 50 71 71 90 132 122 125 118 115 93 78 1113
    Snežnih padavin cm 45 68 42 11 12 0 0 0 0 3 32 54 68
    Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 10 8 11 13 14 14 12 12 11 11 12 12 140
    % vlažnosti 89 88 88 87 84 82 85 89 92 92 91 90 88
    Povp. sončnih ur na mesec 64 96 128 156 205 209 242 227 166 115 67 53 1728
    % možne sončnosti 9,7 14,2 9,7 10 9,7 6,7 16,1 19,3 13,3 6,4 6,7 6,4 10,6
    Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [12] (podatki za 1981-2010)

    Prebivalstvo

    Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)
    Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

    Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868[13] prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev), prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev.

    etnična sestava leta 1991
    Slovenci 33.434 82,1 %
    Srbi 1864 4,6 %
    Hrvati 1687 4,1 %
    Muslimani 466 1,1 %
    Jugoslovani 405 1 %
    Albanci 189
    Makedonci 140
    Črnogorci 93
    Madžari 41
    Ostali 82
    Neznano 1972 4,8 %
    Neopredeljeni 249
    Regionalno opredeljeni 88
    leto št. prebivalcev[14]
    1439 1000
    1798 1400
    1820 1635
    1834 1511
    1840 1793
    1900 6743
    1924 7750
    1940 20.000
    leto št. prebivalcev
    2010 37.777
    2011 37.520[15]
    2012 37.584[15]
    2013 37.490[15]
    2014 37.628[15]
    2015 37.540[15]
    2016 37.787
    2017 38.079

    Gospodarstvo

    Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna tekstilna industrija (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.[16] Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna.

    V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[16] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[17]

    Izobraževanje

    Šolski center Celje - največji šolski center v Sloveniji,

    Osnovne šole

    V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom.

    Srednje šole

    Glej: Seznam srednjih šol v Celju

    Znamenitosti

    Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

    Zgodovinske in kulturne stavbe

    Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
    Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem
    Stara grofija
    Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

    Sakralne stavbe

    Trgi v središču mestnega jedra

    Glavni trg, Trg celjskih knezov (prej Trg Svobode), Krekov trg, Muzejski trg, Gledališki trg

    Hoteli, hostli, moteli

    Hotel Celeia (nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia), Hotel Evropa, Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji)

    Kina

    Kino Union (v poslopju Celjskega doma, nekdanji), Metropol, Dom (nekdanji), Planet Tuš (danes Cineplexx), Kolosej (nekdanji)

    Športni objekti

    Mostovi

    • Preko Savinje

    Kultura

    -    razstava Od šivanke do zvezd, kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih

    časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe.

    Umetnost

    Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

    Vsakoletne prireditve mesta Celja

    V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

    Panorama širše okolice Celja z gradu

    Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

    Glej tudi: seznam častnih meščanov Celja
    • Borut Alujevič (*1942), igralec
    Karel Zelenko slikar 

    Pobratena, prijateljska in partnerska mesta

    Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[18]
    DEU Grevenbroich COA.svg Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija od leta 1986
    DEU Singen COA.svg Singen Zastava Nemčije Nemčija od leta 1990
    Slavonski Brod (grb).gif Slavonski Brod[18][19] Zastava Hrvaške Hrvaška od leta 2010
    Budva-grb.gif Budva Flag of Montenegro.svg Črna gora od leta 1984
    Cherepovets COA (Novgorod Governorate) (1811).png Čerepovec Zastava Rusije Rusija  
    Blason de Ćuprija.jpg Ćuprija Zastava Srbije Srbija od leta 1966
    Grb Doboja.svg Doboj Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina od leta 2012
    Gaziantep Zastava Turčije Turčija od leta 2014
    AUT Graz COA.svg Gradec Zastava Avstrije Avstrija  
    Sisek Zastava Hrvaške Hrvaška od leta 1965
    COA Sombor.png Sombor Zastava Srbije Srbija od leta 1986
    COA Šabac (big).png Šabac Zastava Srbije Srbija od leta 2012
    Wappen at spittal-an-der-drau.png Špital ob Dravi Zastava Avstrije Avstrija
    Coat of arms of Veles Municipality.png Veles Zastava Makedonije Makedonija od leta 1979

    Sklici

    1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
    2. "Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin" (slovenščina in angleščina). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002. Neznan parameter |trans_title= ni upoštevan (pomoč)
    3. 3,0 3,1 "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
    4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
    5. 5,0 5,1 Otorepec (1990), str. 43.
    6. Habjan (1967).
    7. Fekonja (1895).
    8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Paliga (2003).
    9. 9,0 9,1 Orožen (1854).
    10. Plinij starejši. "Liber III". Pridobljeno dne 2010-08-11.
    11. Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 (COBISS)
    12. "Podnebni podatki - Celje" (PDF). ARSO. Pridobljeno dne 2012-09-20.
    13. Mestna občina Celje. "MOC v številkah". Pridobljeno dne 2014-12-23.
    14. Orožen, Janko (1971), str. 362-365.
    15. 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Statistični urad Republike Slovenije. "Naselja po številu prebivalcev". Pridobljeno dne 2011-11-01.
    16. 16,0 16,1 Plut-Pregelj; Rogel (2010)
    17. Piano (2011).
    18. 18,0 18,1 "Partnerska mesta". Pridobljeno dne 2009-01-17.
    19. "Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2010-06-17.

    Viri

    Zunanje povezave