Išči

    Cerij

    Cerij, 58Ce
    Cerium2.jpg
    Cerij
    IzgovarjavaIPA: [ˈt͡sɛːrij]
    Videzsrebrno bel
    Standardna atomska teža Ar, std(Ce)140,116(1)[1]
    Cerij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Ce

    Th
    lantancerijprazeodim
    Vrstno število (Z)58
    Skupinaskupina n/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f1 5d1 6s2[2]
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 19, 9, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče795 °C
    Vrelišče3443 °C
    Gostota (blizu s.t.)6,770 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)6,55 g/cm3
    Talilna toplota5,46 kJ/mol
    Izparilna toplota398 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta26,94 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.719 1.921 2.169 2.481 2.886 3.432
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,12
    Ionizacijske energije
    • 1.: 534,4 kJ/mol
    • 2.: 1050 kJ/mol
    • 3.: 1949 kJ/mol
    • (več)
    Atomski polmerempirično: 181,8 pm
    Kovalentni polmer204±9 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte cerija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturadvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
    Double hexagonal close packed kristalna struktura za cerij

    β-Ce
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face-centered cubic crystal structure for cerij

    γ-Ce
    Hitrost zvoka tanka palica2100 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezekγ, poly: 6,3 µm/(m·K) (at s.t.)
    Toplotna prevodnost11,3 W/(m·K)
    Električna upornostβ, poly: 828 nΩ·m (at s.t.)
    Magnetna ureditevparamagnetick[3]
    Magnetna susceptibilnost(β) +2450,0·10−6 cm3/mol (293 K)[4]
    Youngov modulγ form: 33,6 GPa
    Strižni modulγ form: 13,5 GPa
    Stisljivostni modulγ form: 21,5 GPa
    Poissonovo razmerjeγ form: 0,24
    Mohsova trdota2,5
    Trdota po Vickersu210–470 MPa
    Trdota po Brinellu186–412 MPa
    Številka CAS7440-45-1
    Zgodovina
    Poimenovanjepo pritlikavem planetu Cerera, le-ta poimenovan po rimski boginji kmetijstva Cerera
    OdkritjeMartin Heinrich Klaproth, Jöns Jakob Berzelius, Wilhelm Hisinger (1803)
    Prva izolacijaCarl Gustaf Mosander (1838)
    Najpomembnejši izotopi cerija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    134Ce sint. 3,16 d ε 134La
    136Ce 0,186% stabilen
    138Ce 0,251% stabilen
    139Ce sint. 137,640 d ε 139La
    140Ce 88,449% stabilen
    141Ce sint. 32,501 d β 141Pr
    142Ce 11,114% stabilen
    143Ce sint. 33,039 h β 143Pr
    144Ce sint. 284,893 d β 144Pr
    Kategorija Kategorija: Cerij
    · pogovor · · | reference

    Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

    Pomembne lastnosti

    Cerij je srebrnkasto kovinski element iz skupine lantanoidov. Uporablja se v nekateri redkozemeljskih zlitinah. Oksidirana oblika se uporablja v steklarski industriji. Po barvi in lesku je podoben železu, vendar je mehak in koven. Na zraku hitro potemni.

    Med redkozemeljskimi elementi je le evropij bolj reaktiven od cerija. Alkalijske raztopine in koncentrirane kisline hitro napadajo to kovino. Čista kovina se zlahka vname, če jo popraskamo z nožem. Cerij v mrzli vodi razpada počasi, v vroči pa hitro.

    Zaradi relativne bližine do 4f in zunanjih lupinskih orbital v ceriju ta izkazuje zanimivo raznoliko kemijo. Stiskanje ali ohlajanje kovine lahko, na primer, spremeni njeno oksidacijsko stanje iz okoli 3 v 4.

    Cerijeve (IV) soli so oranžno rdeče ali rumenkaste, medtem ko so cerijeve (III) soli navadno bele.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Ground levels and ionization energies for the neutral atoms, NIST
    3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

    Zunanje povezave