Išči

    Diopsid

    Monokristal diopsida (De Kalb, New York, ZDA);
    velikost: 4,3 x 3,3 x 1,9 cm
    Splošno
    KategorijaVIII. razred – Silikati,
    podrazred: silikati z enojnimi nitmi (inosilikati),
    piroksenska skupina
    Kemijska formulaMgCaSi2O6
    Strunzova klasifikacija09.DA.15
    Klasifikacija DANA65.01.03a.01
    Kristalna simetrijaMonklinska prizmatična (2/m),
    prostorska skupina: C 2/c
    Osnovna celicaa = 9,761 Å, b = 8,926 Å, c = 5,258 Å, Z = 4, β = 105,8° V = 440,80 Å3
    Lastnosti
    Molekulska masa216,55 g/mol
    BarvaModra, rjava, brezbarvna, zelena, siva
    Kristalni habitKratki prizmatični kristali, lahko tudi zrnat, stolpičast ali masiven
    Kristalni sistemMonklinski
    DvojčičenjeEnostavni in multipli dvojčki, običajno na {100} in {001}
    RazkolnostRazločna/dobra na {110}
    LomNepravilen/neraven, školjkast
    ŽilavostKrhek
    Trdota5,5 - 6,5
    SijajSteklast do moten
    Barva črteBela
    ProzornostProzoren do prosojen
    Specifična teža3,278
    Gostota3,25 – 3,55 g/cm3,
    povprečna: 3,4 g/cm3,
    izračunana: 3,26 g/cm3
    Optične lastnostiDvoosen (+)
    Lomni količniknα = 1,663 – 1,699,
    nβ = 1,671 – 1,705,
    nγ = 1,693 – 1,728
    Dvolomnostδ = 0,030
    Pleohroizemx: bledo modrikasto zelen ali temno modro zelen,
    y: rjavkasto zelen ali temno modro zelen
    Kot 2VIzračunan: 58° - 63°,
    izmerjen: 56° - 64°
    DisperzijaŠibka do razločna, r > v
    Ultravijolična fluorescencaNe
    PretvorbeS hidrotermalnim preperevanjem se pretvori v hrizotil
    Sklici[1][2][3][4][5]
    Glavne vrste
    Druga imenaBistagit, dekalbit
    RazličkiViolan

    Diopsid je monoklinski silikatni mineral iz piroksenske skupine s kemijsko formulo MgCaSi2O6. Diopsid tvori popoln niz trdnih raztopin s hedenbergitom (FeCaSi2O6) in avgitom in delen niz trdnih raztopin ortopiroksenom in pigeonitom. Mineral je prozoren do prosojen in različno obarvan. Najpogosteje je motno zelene barve. Ima dva razločna prizmatična razkola pod kotoma 87º in 93º, ki sta značilna za piroksene.

    Vsebina

    Zgodovina in ime

    Diopsid je bil prvič opisan okrog leta 1800. Njegovo ime je sestavljno iz grških besed δίς [dís], ki pomeni dvojen, in ὄψις [ópsis], ki pomeni videzin se nanaša na dve možni orientaciji njegove prizme.[3]

    Nahajališča

    Diopsid se pojavlja v ultramafičnih magmatskih kamninah, na primer v kimberlitu in peridotitu in z diopsidom bogatih mafičnih kamninah, na primer v olivinskem bazaltu in andezitu. Diopsid se najde tudi v različnih metamorfnih kamninah, kakršni so na primer kontaktni metamorfni skarni, ki so se razvili iz dolomitov z zelo veliko vsebnostjo silicijevega dioksida. Diposid je pomemben mineral v Zemljinem plašču in je pogosta sestavina peridotitskih vtrošnikov v kimberlitskih in alkalnih bazaltskih lavah.

    Nahajališča diopsida so v Kanadi, Južni Afriki, Rusiji, Braziliji in drugod. V Sloveniji so ga našli v Grapi in v okolici Dravograda.[5]

    Mineralogija

    Diosid je prekurzor hrizotila (belega azbesta), ki nastaja po hidrotermalnem preperevanju in magmatski diferenciaciji.[6] Diopsid namreč lahko reagira z vodnimi raztopinami magnezijevih in klorovih spojin in se pri segravanju na 600 °C že po treh dneh pretvori v hrizotil.[7]

    Pri relativno visokih temperaturah je v nizu trdnih raztopin med diopsidom in pigeonitom vrzel. Pri nižjih temperaturah je vrzel v nizu med diopsidom in ortopiroksenom. Razmerje med vsebnostjo kalcija in vsebnostjo kalcija, magnezija in železa v diopsidu, ki je nastal skupaj z enim od obeh piroksenov, je zelo občutljivo na temperature nad 900 °C, zato je sestava diopsida v peridotitskih vtrošnikih pomemben podatek za rekonstrukcijo temperatur v Zemljinem plašču.

    Violan je z manganom bogat različek diopsida vijolične do svetlo modre barve.[8]

    Uporabnost

    Diopsid bi lahko bil surovina za proizvodnjo keramike in steklokeramike, ki bi bili uporabni v gradbeništvu, na področju biomaterialov, za imobilizacijo jedrskih odpadkov in tesnila v gorivnih celicah s trdnimi oksidi.

    Diopsid in kromov diopsid bi se lahko uporabila za izdelavo nakita, vendar imata premajhno trdoto (5,5 – 6,5) in natezno trdnost in se hitro lomita.

    Glej tudi

    Sklici

    1. Diopside Mineral Data http://webmineral.com/data/Diopside.shtml
    2. C. D. Gribble, ur. (1988). "The Silicate Minerals". Rutley's Elements of Mineralogy (27 izd.). London: Unwin Hyman Ltd. str. 378. ISBN 0045490112.
    3. 3,0 3,1 Mindat
    4. Handbook of Mineralogy
    5. 5,0 5,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
    6. A L Boettcher (1967). "The Rainy Creek alkaline-ultramafic igneous complex near Libby, Montana. I: Ultramafic rocks and fenite". Journal of Geology. 75: 536–553.
    7. Eugenio Barrese; Elena Belluso; Francesco Abbona (1. februar 1997). "On the transformation of synthetic diopside into chrysotile". European Journal of Mineralogy. 9 (1): 83–87.
    8. Violan

    Viri