Išči

    Disprozij

    Disprozij, 66Dy
    Dy chips.jpg
    Disprozij
    IzgovarjavaIPA: [disˈproːzij]
    Videzsrebrno bel
    Standardna atomska teža Ar, std(Dy)162,500(1)[1]
    Disprozij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Dy

    Cf
    terbijdisprozijholmij
    Vrstno število (Z)66
    Skupinan/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f10 6s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 28, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1407 °C
    Vrelišče2562 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,540 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)8,37 g/cm3
    Talilna toplota11,06 kJ/mol
    Izparilna toplota280 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta27,7 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.105 1.250 1.431 1.681 2.031 2.558
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,22
    Ionizacijske energije
    • 1.: 573,0 kJ/mol
    • 2.: 1130 kJ/mol
    • 3.: 2200 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 178 pm
    Kovalentni polmer192±7 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte disprozija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za disprozij
    Hitrost zvoka tanka palica2710 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezekα, poly: 9,9 µm/(m·K) (s.t.)
    Toplotna prevodnost10,7 W/(m·K)
    Električna upornostα, poly: 926 nΩ·m (s.t.)
    Magnetna ureditevparamagnetik pri 300 K
    Magnetna susceptibilnost+103,500·10−6 cm3/mol (293,2 K)[3]
    Youngov modulα form: 61,4 GPa
    Strižni modulα form: 24,7 GPa
    Stisljivostni modulα form: 40,5 GPa
    Poissonovo razmerjeα form: 0,247
    Trdota po Vickersu410–550 MPa
    Trdota po Brinellu500–1050 MPa
    Številka CAS7429-91-6
    Zgodovina
    OdkritjeLecoq de Boisbaudran (1886)
    Najpomembnejši izotopi disprozija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    154Dy sint. 3,0×106 let α 150Gd
    156Dy 0,056% stabilen
    158Dy 0,095% stabilen
    160Dy 2,329% stabilen
    161Dy 18,889% stabilen
    162Dy 25,475% stabilen
    163Dy 24,896% stabilen
    164Dy 28,260% stabilen
    Kategorija Kategorija: Disprozij
    · pogovor · · | reference

    Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

    Zgodovina

    Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz starogrške besede dysprositos, kar pomeni nedostopen.

    Najdišča

    Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
    3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

    Zunanje povezave