Išči

    Disprozij

    terbijdisprozijholmij
    Dy
    Cf  
     
     
    Dy-TableImage.svg
    Splošno
    Ime, znak, število disprozij, Dy, 66
    Kemijska vrsta lantanoidi
    Skupina, perioda, blok _ , 6 , f
    Gostota, trdota 8551 kg/m3, ni podatka
    Izgled srebrnkasto bel
    Dy,66.jpg
    Lastnosti atoma
    Atomska teža 162,500(1) a. e. m.
    Polmer atoma (izračunan) 175 (228) pm
    Kovalentni polmer ni podatka
    van der Waalsov polmer ni podatka
    Elektronska konfiguracija [Xe]6s²4f10
    e- na energijski nivo 2, 8, 18, 28, 8, 2
    Oksidacijska stanja (oksid) 3 (šibko bazičen)
    Zgradba mreže heksagonalna
    Fizikalne lastnosti
    Agregatno stanje trdno (feromagnetik)
    Tališče 1680 K (2565 °F)
    Vrelišče 2840 K (4653 °F)
    Molarna prostornina 19,01 ×10−6 m3/mol
    Izparilna toplota 230 kJ/mol
    Talilna toplota 11,06 kJ/mol
    Parni tlak ni podatka
    Hitrost zvoka 2170 m/s pri 293,15 K
    Razne lastnosti
    Elektronegativnost 1,22 (Paulingova lestvica)
    Specifična toplota 170 J/(kg · K)
    Električna prevodnost 1,08 106/m ohm
    Toplotna prevodnost 10,7 W/(m·K)
    1. ionizacijski potencial 573,0 kJ/mol
    2. ionizacijski potencial 1130 kJ/mol
    3. ionizacijski potencial 2200 kJ/mol
    4. ionizacijski potencial 3990 kJ/mol
    Najstabilnejši izotopi
    izo NA t1/2 DM DE MeV DP
    154Dy {sint.} 3,0E+6 let α 2,947 150Gd
    156Dy 0,06 % 156Dy je stabilen z 90 nevtroni
    158Dy 0,10 % 158Dy je stabilen z 92 nevtroni
    160Dy 2,34 % 160Dy je stabilen s 94 nevtroni
    161Dy 18,91 % 161Dy je stabilen s 95 nevtroni
    162Dy 25,51 % 162Dy je stabilen s 96 nevtroni
    163Dy 24,90 % 163Dy je stabilen s 97 nevtroni
    164Dy 28,18 % 164Dy je stabilen z 98 nevtroni
    Če ni označeno drugače, so
    uporabljene enote SI in standardni pogoji.

    Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

    Zgodovina

    Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz starogrške besede dysprositos, kar pomeni nedostopen.

    Najdišča

    Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.

    Zunanje povezave