Državni svet Republike Slovenije
Republika Slovenija  |
|---|
| Članek je del serije:
|
|
|
| Pravo
|
| Lokalna samouprava |
| Zunanje povezave
|
Državni svet Republike Slovenije je drugi dom slovenskega parlamenta. Ustava Republike Slovenije ga opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interesi različnih družbenih skupin se v Državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni.
Vsebina
Pristojnosti
Državni svet lahko[1]:
- predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov
- sprejema in daje Državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti
- zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu (odložilni veto)
- zahteva uvedbo parlamentarne preiskave
- na Ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov
- začne postopek za sprejem avtentične razlage zakona.
Vodstvo
Vodstvo Državnega sveta sestavljajo:
Sestava
Državni svet sestavlja 40 svetnikov, ki so razporejeni po interesnih skupinah[2]
- interesna skupina delodajalcev (4 člani)
- interesna skupina delojemalcev (4 člani)
- interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (4 člani)
- interesna skupina negospodarskih dejavnosti (6 članov)
- interesna skupina lokalnih interesov (22 članov)
Državni svetniki
- Glejte Seznam slovenskih državnih svetnikov
Viri in opombe
- ↑ "Pristojnosti Državnega sveta". Pridobljeno dne 2010-03-11.
- ↑ "Interesne skupine Državnega sveta". Pridobljeno dne 2010-03-11.
Literatura
- Štrus, Dušan (ur.); Poslovnik Državnega sveta s komentarjem, Državni svet, Ljubljana, 2009
- Lakota, Igor (2006). Sistem nepopolne dvodomnosti v slovenskem parlamentu (diplomska naloga) , Fakulteta za držubene znanosti, Univerza v Ljubljani
Glej tudi
- seznam zgornjih domov
