Išči

    Državni zbor Republike Slovenije

    Republika Slovenija
    Coat of arms of Slovenia.svg

    Članek je del serije:
    Politika in uprava Slovenije


    Flag of Europe.svg
    članica Evropske unije
    članica evrskega območja
    članica Schengenskega območja

    Flag of NATO.svg
    članica zveze NATO


    Slika:Državni zbor Republike Slovenije.jpg
    Pročelje Državnega zbora.

    Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Delovati je začel po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.

    Sestavlja ga 90 poslancev, ki so načeloma izvoljeni za mandatno dobo štirih let. Od tega je 88 poslancev izvoljenih na predlog političnih strank na nacionalni ravni, dva poslanca pa sta izvoljena s strani pripadnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. 88 "nacionalnih" poslancev je voljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, dva predstavnika manjšin pa po sistemu rangiranja (ti. Borda sistem).

    Trenutno zaseda 8. državni zbor. Predsednik je Igor Zorčič.[1]

    Vsebina

    Ustavne določbe

    Državni zbor je opredeljen v 4. delu Ustave Republike Slovenije in sicer v členih 80. do vključno 95.

    Vsebine členov:

    Pristojnosti Državnega zbora

    Zakonodajna funkcija

    Državni zbor kot ustavodajalec in zakonodajalec sprejema:

    Poleg naštetega pa Državni zbor:

    Volilna funkcija

    Državni zbor v okviru volilne funkcije voli:

    Nadzorna funkcija

    V okviru svoje nadzorne funkcije Državni zbor:

    Ostale funkcije

    Državni zbor je pristojen še za:

    Zakonodajni postopek

    Redni zakonodajni postopek DZ

    Redni zakonodajni postopek

    Začetek postopka

    Zakonodajni postopek se začne z vložitvijo predloga zakona Predsedniku DZ, to lahko storijo:

    Po prejemu Predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem in Vladi (v kolikor ta ni predlagateljica zakona). V primeru slednjega lahko Vlada o predlogu zakona poda mnenje. Do začetka obravnave predloga zakona lahko predlagatelj umakne predlog zakona s čimer je postopek končan ali ga zamenja z novim. Če ga zamenja se postopek znova začne s posredovanjem predloga zakona poslancem.

    Prva obravnava

    Prva obravnava predloga zakona je načeloma opravljena s tem, ko predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem. Postopek se nadaljuje z drugo obravnavo.

    Po posredovanju predloga zakona pa lahko najmanj 10 poslancev v roku 15 dni zahteva, da DZ na plenarni seji opravi splošno razpravo o predlogu zakona. Razprava je zaključena z odločanjem o sklepu ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če DZ odloči, da ni primeren, je zakonodajni postopek končan, v nasprotnem primeru se nadaljuje z drugo obravnavo.

    Po opravljeni prvi obravnavi (razen, če je opravljena splošna razprava in sprejet sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo) predsednik DZ določi ti. matično delovno telo (MDT) in mu dodeli zakon v obravnavo. Matično delovno telo je odbor ali komisija DZ, ki je vsebinsko pristojno za predlog zakona (npr. Odbor za obrambo je matično delovno telo za predloge zakonov s področja obrambe, gasilstva ipd.).

    Če ima predlog zakona predvidene finančne posledice se dodeli tudi Odboru za finance, ki poroča matičnemu delovnemu telesu.

    Druga obravnava

    Druga obravnava se opravi v dveh delih. V prvem delu predlog zakona obravnava matično delovno telo, v drugem delu pa na podlagi poročila MDT še DZ na plenarnem zasedanju.

    Obravnava na matičnem delovnem telesu

    MDT opravi razpravo in odločanje o vseh členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom zakona. Razpravo in odločanje o členih lahko MDT tudi združi. Amandma je akt s katerim se spremeni ali dopolni besedilo prvotnega predloga zakona. Na podlagi sprejetih amandmajev se pripravi dopolnjen predlog zakona, ki je podlaga za obravnavo na seji DZ.

    Amandmaje k posameznim členom predloga zakona lahko vlagajo:

    Če ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave, lahko MDT sklene, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. O sklepu odloča še DZ na plenarni seji, če je sklep sprejet je zakonodajni postopek končan, če pa DZ sklep zavrne in predlog zakona oceni kot primernega se predlog vrne v obravnavo MDT.

    Obravnava na seji DZ

    Po zaključeni obravnavi na MDT se opravi še obravnava na seji DZ. Predstavitve stališč poslanskih skupin se lahko na seji DZ opravijo le v kolikor ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave. DZ opravi razpravo o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji in glasuje o amandmajih.

    Pred sejo DZ se lahko vlagajo tudi novi amandmaji, vendar le k členom, h katerim je MDT že sprejelo amandmaje. Amandmaje lahko tokrat vlagajo:

    Po zaključeni drugi obravnavi na seji DZ se pripravi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo. To storita Zakonodajno-pravna služba ali Vlada, ko je predlagateljica. V tem postopku se preveri usklajenost določb predloga zakona po sprejetih amandmajih in se o morebitni neskladnosti obvesti DZ. neskladnost se odpravi s ti. uskladitvenim amandmajem, ki ga pripravi predlagatelj ali v izjemnih primerih MDT.

    Če k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, DZ še na isti seji odloča o predlogu zakona v celoti.

    Tretja obravnava

    Tretja obravnava se opravi zgolj na seji DZ, pri tem pa poslanci razpravljajo in odločajo o predlogu zakona v celoti. razprava o členih se opravi le, če so vloženi amandmaji.

    Amandmaje v tretji obravnavi vlagajo:

    Ko je končana razprava o amandmajih in morebitnem uskladitvenem amandmaju, DZ glasuje o zakonu v celoti.

    DZ odloča z:

    Če se zakon nanaša na položaj narodnih skupnosti imata poslanca narodnih skupnosti veto na predlog zakona.

    Predhodna obravnava

    Predlagatelj, ki ima namen vložiti predlog zakona lahko predlaga, da DZ na delovnem telesu pred vložitvijo predloga zakona opravi razpravo o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Odločitev o izvedbi predhodne obravnave sprejme Kolegij predsednika DZ. V razpravi sodeluje predlagatelj, lahko pa tudi Vlada, če ta ni predlagateljica. Mnenje lahko poda Zakonodajno-pravna služba DZ. Mnenje odbora se po opravljeni razpravi pošlje predlagatelju, ki mora mnenje

    Predhodne obravnave se predlagatelji zakonov poslužujejo redko.

    Skrajšani zakonodajni postopek

    Skrajšani postopek se lahko dopusti v primerih, ko gre za:

    O predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku odloči Kolegij Predsednika DZ.

    V skrajšanem postopku se predlog zakona takoj dodeli v obravnavo MDT, tako torej ni splošne razprave v okviru prve obravnave. Druga in tretja obravnava na seji DZ se opravita na isti seji.

    Nujni zakonodajni postopek

    Predlog zakona se lahko obravnava po nujnem postopku, ko je to nujno zaradi:

    Utemeljen predlog za obravnavo zakona po nujnem postopku lahko vloži Vlada. O predlogu odloči Kolegij Predsednika DZ.

    Zakon je takoj dodeljen v obravnavo MDT in se obravnava na prvi naslednji seji DZ. V nujnem postopku ni splošne razprave v okviru prve obravnave, druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Amandmaje se lahko predlaga tudi ustno.

    Ponovno odločanje o zakonu

    Državni svet lahko pred razglasitvijo zakona zahteva, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. Pri ponovnem odločanju Državni zbor odloča z zahtevnejšo večino (večinoma z absolutno navadno večino).

    Zahtevo za ponovno odločanje najprej obravnava MDT, izrečejo se že Zakonodajno-pravna služba, predlagatelj in Vlada.

    Pred odločanjem poslanske skupine predstavijo stališča. Predlagatelj zahteve lahko dodatno obrazloži zahtevo.

    Proračunski postopki

    Proračunski dokumenti (t - leto izvrševanja proračuna)

    Proračunski dokumenti

    Proračunski dokumenti so:

    Postopek za sprejem proračuna

    Predlog proračuna za naslednje leto v DZ, kot edina kvalificirana predlagateljica, do 1. oktobra tekočega leta vloži Vlada. Poleg predloga proračuna vlada vloži še proračunski memorandum in ostale povezane dokumente. Predlog proračuna, memorandum in ostale dokumente predsednik DZ s sklicem seje posreduje poslancem.

    Na seji DZ, ki poteka brez razprave, predsednik Vlade in minister za finance predstavita predlog proračuna in proračunski memorandum.

    K predlogu proračuna se lahko po seji DZ vlagajo amandmaji. Amandmaji morajo upoštevati ravnovesje med izdatki in prihodki proračuna. Amandmaje lahko vložijo:

    MDT se opredeli do amandmajev in poroča Predsedniku DZ. Do amandmajev se opredeli tudi Vlada in pripravi dopolnjen predlog proračuna, v katerega vključi amandmaje s katerimi se strinja.

    K dopolnjenemu predlogu proračuna je možno vlagati nove amandmaje. Te lahko tokrat vložijo:

    Predsednik DZ skliče sejo DZ na kateri se obravnava dopolnjen predlog proračuna. Na seji se opravi razprava o posameznih delih proračuna in amandmajih k njim. Po zaključeni razpravi DZ odloča o amandmajih. Ko DZ odloči o amandmajih in delih predloga dopolnjenega proračuna, se ugotovi ali je predlog usklajen na strani odhodkov in dohodkov.

    Če predlog ni usklajen ga uskladi Vlada z uskladitvenim amandmajem o katerem odloča DZ. Če amandma ni sprejet, ni sprejet niti proračun. V tem primeru sledijo usklajevanja med DZ in ministrom za finance. Na strani DZ se pogajajo predsednik MDT in dva poslanca ter zakonodajno-pravna služba. Skupina pripravi končno besedilo predloga proračuna, ti. izvirnik proračuna.

    DZ mora sprejeti tudi zakon o izvrševanju proračuna, ki mora biti usklajen s proračunom. DZ ga sprejme po nujnem zakonodajnem postopku. Če zakon ni sprejet, se šteje, da ni sprejet niti proračun.

    Če proračun ni sprejet, določi DZ Vladi nov rok do katerega mora pripraviti nov predlog proračuna. Če proračun države ni sprejet pravočasno, torej do konca koledarskega leta, se financiranje proračunskih uporabnikov do sprejema proračuna začasno izvaja po proračunu preteklega leta, pri tem proračunski uporabniki ne smejo opravljati novih zaposlitev, financiranje pa mora biti sorazmerno porabi prejšnjega leta in te ne sme presegati.

    Postopek za sprejem rebalansa proračuna

    Tekom proračunskega leta lahko Vlada predlaga rebalans proračuna. Predlog rebalansa proračuna se obravnava podobno kot predlog proračuna. Amandmaje se lahko vlaga le k delom proračuna, ki jih odpira rebalans proračuna. DZ odloča in razpravlja o rebalansu na isti seji.

    Postopek za sprejem zaključnega računa

    Zaključni račun predloži Vlada DZ po izteku proračunskega leta, najkasneje do 1. oktobra. O predlogu zaključnega računa razpravlja MDT, ki poroča DZ. DZ odloči o predlogu zaključnega računa v celoti.

    Dosedanji sklici Državnega zbora

    Mandat Začetek Konec Predsednik/-i
    Skupščina Republike Slovenije 1990 23. december 1992 France Bučar SDZ 17. maj 1990 - 23. december 1992
    1. državni zbor Republike Slovenije 23. december 1992 28. november 1996 Herman Rigelnik LDS 23. december 1992 - 16. september 1994
    Miroslav Mozetič (v.d.) SKD 16. september 1994
    Jožef Školč LDS 16. september 1994 - 3. december 1996
    2. državni zbor Republike Slovenije 28. november 1996 27. oktober 2000 Janez Podobnik SLS 3. december 1996 - 10. november 2000
    3. državni zbor Republike Slovenije 27. oktober 2000 22. oktober 2004 Borut Pahor SD 10. november 2000 - 12. julij 2004
    Valentin Pohorec (v.d.) DeSUS 12. julij 2004
    Franc Feri Horvat SD 12. julij 2004 - 22. oktober 2004
    4. državni zbor Republike Slovenije 22. oktober 2004 15. oktober 2008 France Cukjati SDS 22. oktober 2004 - 15. oktober 2008
    5. državni zbor Republike Slovenije 15. oktober 2008 21. december 2011 Pavel Gantar Zares 15. oktober 2008 - 2. september 2011
    Vasja Klavora (v.d.) DeSUS 2. september 2011
    Ljubo Germič LDS 2. september 2011 - 21. december 2011
    6. državni zbor Republike Slovenije 21. december 2011 1. avgust 2014 Gregor Virant DL 21. december 2011 - 28. januar 2013
    Jakob Presečnik (v.d.) SLS 28. januar 2013 - 27. februar 2013
    Janko Veber SD 27. februar 2013 - 1. avgust 2014
    7. državni zbor Republike Slovenije 1. avgust 2014 22. junij 2018 Milan Brglez SMC 1. avgust 2014 - 22. junij 2018
    8. državni zbor Republike Slovenije 22. junij 2018 Matej Tonin NSi 22. junij 2018 - 23. avgust 2018
    Tina Heferle (v.d.) LMŠ 23. avgust 2018
    Dejan Židan SD 23. avgust 2018 - 3. marec 2020
    Branko Simonovič (v.d.) DeSUS 3. marec 2020 - 5. marec 2020
    Igor Zorčič SMC 5. marec 2020 - danes

    Poslanci

    Državni zbor sestavlja 90 poslank in poslancev.

    Viri

    1. "Igor Zorčič novi predsednik državnega zbora". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2020-03-05. 

    Glej tudi

    Zunanje povezave