Išči

    Drevo

    Drevo (Jesen)

    Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom. Na spodnji strani debla so korenine, zgoraj pa veje, ki tvorijo krošnjo. Običajno so to dolgo živeče in robustne rastline, prilagojene na velika nihanja življenjskih pogojev, kakršno je menjavanje letnih časov v območjih z zmernim podnebjem.[1]

    Drevesa pogosto rastejo v sestojih in predstavljajo življenjsko okolje za številne druge organizme. Največjim takim sestojem pravimo gozd, ki je eden najznačilnejših kopenskih ekosistemov na Zemlji. Gozdovi pokrivajo približno četrtino kopnega in vsebujejo ocenjeno 90 % vse svetovne biomase.[1]

    Vsebina

    Zgradba dreves

    Drevo

    Drevo ima vse običajne rastlinske dele, značilne za višje rastline - korenine, steblo in liste.

    Korenine

    Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste.

    Deblo

    Glavni članek: Deblo.

    Pri drevesnih vrstah je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja les, ki je obdan s skorjo. Rastline z olesenelim steblom so drevesa in grmi. Razlika med njimi je posledica različnega razvoja stranskih poganjkov (popki). Pri grmih se pospešeno razvijajo poganjki na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa je razvoj pospešen na vrhu poganjkov.

    Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin.

    List

    Glavni članek: Rastlinski list.

    Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Iglice so posebej prilagojeni listi.

    Pomembnost dreves

    Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 in 800.000 listov s skupno površino 1600 , ki zasenči 160 m²]] tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m³ zraka. Vsebuje 15 m³ lesa, ki posušen tehta 12 ton.

    Glavni rodovi dreves

    Magnoliophyta (kritosemenke)

    Dicotyledones (Magnoliopsida - dvokaličnice)

    Monocotyledones (Liliopsida - enokaličnice)

    Cocos nucifera (kokosova palma)

    Opomba: bananovec spominja na katero od palm, vendar ni drevo, saj steblo ne oleseni.

    Pinophyta (iglavci - mehkolesna drevesa)

    Ginkgophyta

    Cycadophyta

    Cyathea medullaris

    Gnetophyta (gnetovci)

    Pterophyta (praproti)

    Drevesa fosili

    Zanimivosti

    Sklici in opombe

    1. 1,0 1,1 Petit, Rémy J.; Hampe, Arndt (2006). "Some Evolutionary Consequences of Being a Tree" (PDF). Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics. 37: 187–214. doi:10.1146/annurev.ecolsys.37.091305.110215.

    Glej tudi