Išči

    Ernest Rutherford

    Ernest Rutherford
    Portret[1]
    Rojstvo30. avgust 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[2][3][…]
    Spring Grove[d][5]
    Smrt19. oktober 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[6][7][…] (66 let)
    Cambridge[8][5]
    DržavljanstvoFlag of New Zealand.svg Nova Zelandija[1]
    Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo[1]
    Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[9]
    Poklicjedrski fizik, kemik, fizik, profesor, politik
    PodpisErnest rutherford sig.jpg

    Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

    Rutherforda imenujejo tudi »očeta« atomske fizike.

    Vsebina

    Življenje

    Študiral je na Kolidžu Canterbury, danes Univerza v Cantenburyju (University of Cantenbury). Od leta 1897 do 1907 je delal na Univerzi McGill v Montrealu (Kanada), kasneje pa je delal na Univerzi v Manchestru (Združeno kraljestvo). Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu.

    Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.

    Dosežki

    Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefordov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.

    Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

    Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

    Priznanja

    Rutherfordov kip v rodnem mestu

    Nagrade

    Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.

    Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.

    Poimenovanja

    Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kraterja na Luni (Rutherford) in na Marsu (Rutherford), asteroid glavnega pasu 1249 Rutherfordia, ter mineral rutherfordin.

    Navedki

    »Znanost se deli na dve kategoriji, fiziko in zbiranje znamk.«[10]

    Glej tudi

    Sklici

    Viri

    • Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 187–199, COBISS 53716736, ISBN 961-6183-56-7, OCLC 443094911
    • Strnad, Janez (2003), Razvoj fizike, Ljubljana: DZS, d. d., COBISS 122516736, ISBN 86-341-1872-X, OCLC 446245699

    Zunanje povezave