Išči

    Etilacetat

    Etilacetat
    Etilacetat
    Etilacetat
    Imena
    IUPAC ime
    etilacetat
    Sistematično ime
    etil etanoat
    Druga imena
    etilni ester
    ocetni ester
    ester etanola
    Identifikatorji
    3D model (JSmol)
    ECHA InfoCard 100.005.001
    Število E E1504 (drugi aditivi)
    RTECS število
    • AH5425000
    CompTox Dashboard (EPA)
    Lastnosti
    C4H8O2
    Molska masa 88,105 g/mol
    Videz brezbarvna tekočina
    Gostota 0,897 g/cm³, tekoč
    Tališče −836 °C (−1.473 °F; −563 K)
    Vrelišče 771 °C (1.420 °F; 1.044 K)
    8.3 g/100 mL (20 °C)
    Topnost (etanol,
    aceton, dietileter,
    benzen)
    mešljiv
    Lomni količnik (nD) 1,3720
    Viskoznost 0,426 cP pri 25 °C
    Struktura
    Dipolni moment 1,78 D
    Nevarnosti
    Glavne nevarnosti vnetljiv (F),
    dražljiv (Xi)
    R-stavki (zastarelo) R11, R36, R66, R67
    S-stavki (zastarelo) S16, S26, (S33)
    NFPA 704 (diamant ognja)
    Flammability code 4: Will rapidly or completely vaporize at normal atmospheric pressure and temperature, or is readily dispersed in air and will burn readily. Flash point below 23 °C (73 °F). E.g. propaneHealth code 1: Exposure would cause irritation but only minor residual injury. E.g. turpentineReactivity (yellow): no hazard codeSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
    4
    1
    Plamenišče −4 °C
    Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
    11.3 g/kg, pri podganah
    Sorodne snovi
    Sorodno karboksilatni estri metilacetat,
    propilacetat,
    butilacetat
    Sorodne snovi ocetna kislina,
    etanol
    Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
    Sklici infopolja

    Etilacetat je ester etanojske kisline in etanola. Pri normalnih pogojih je v tekočem agregatnem stanju. Uporablja se predvsem kot topilo (npr. za odstranjevanja laka za nohte) in kot sestavina lepila za les, kateremu daje značilen vonj in barvo.

    Za uporabo kot topilo se proizvaja v velikih količinah; leta 1985 so ga na Japonskem, v Severni Ameriki in Evropi skupno proizvedli okoli 400.000 ton.[1] Leta 2004 so ga v svetovnem merilu proizvedli po oceni okoli 1.300.000 ton.[2]

    Vsebina

    Proizvodnja

    Etilacetat se industrijsko sintetizira zlasti s klasično Fischerjevo esterifikacijo etanola in ocetne kisline. Pri sobni temperaturi je izkoristek reakcije okoli 65%.

    CH3CH2OH + CH3COOH CH3COOCH2CH3 + H2O

    Reakcijo lahko pospešijo s kislinsko katalizacijo. Ravnovesje se lahko pomakne v desno stran z odvzemanje vode.

    Industrijsko se acetilacetat pridobiva tudi s Tiščenkovo reakcijo, pri čemer gre reakcijo med dvema ekvivalentoma acetaldehida v prisotnosti alkoksidnega katalizatorja:

    2 CH3CHO → CH3COOCH2CH3

    Uporaba

    Etilacetat se uporablja predvsem kot topilo in razredčilo in ima prednost zaradi svoje nizke cene, nizke toksičnosti in prijetnega vonja. Običajno ga najdemo v odstranjevalcih laka za nohte (kot tudi aceton in acetonitril). Kavna zrna in čajni listi se dekofeinizirajo v tem topilu.[3] Prav tako se ga uporablja v barvah kot aktivator ali trdilec. Etilacetat je prisoten v slaščicah, parfumih in sadju. V parfumih hitro izhlapi, ostane le vonj parfuma na koži.

    Laboratorijska uporaba

    V laboratoriju, se mešanice, ki vsebujejo etilacetat običajno uporabljajo v koloni s kromatografijo in ekstrakcijo. Etil acetat je le redko izbran kot reakcija topilu, saj je nagnjen k hidrolizi in transesterifikaciji. Etil acetat je zelo hlapen in ima nizko vrelišče na 77 ° C. Zaradi teh lastnosti, se lahko odstrani iz vzorcev s segrevanjem v vroči vodni kopeli in zagotavlja prezračevanje s stisnjenim zrakom.

    Pojav v vinih

    Etil acetat je najpogostejši ester v vinu, ki je produkt najpogostejše hlapne organske kisline - ocetne kisline, in etilnega alkohola, ki nastane med fermentacijo. Aroma etilnega acetata je najbolj opazna pri mladih vinih in prispeva k splošnemu dojemanju "sadnosti" v vinu. Občutljivost se razlikuje, saj ima večina ljudi, ki prag zaznave okoli 120 mg / L. Prekomerna količina etil acetata se šteje kot vinska napaka. Izpostavljenost kisiku lahko še poslabša to napako zaradi oksidacije etanola v acetaldehid, ki pusti vinu z oster kisel okus.[4]

    Entomološko sredstvo

    Na področju entomologije je etil acetat učinkovit ubijalec insektov, ki jih potrebujejo pri študijah ali zbiranju insektov. V kozarcu, kjer je prisoten etilacetat, bodo hlapi ubili zbrane (po navadi odrasle) žuželke hitro, ne da bi jih uničil. Ker ni higroskopičen, etilacetat ohrani žuželke dovolj mehke, da se omogoči pravilna namestitev primerna za zbirko.

    Reakcije

    Etilni acetat se lahko hidrolizira v kislih ali osnovnih pogojih za ponovno pridobitev ocetne kisline in etanola. V laboratoriju, zgolj ponazoritveno, etil estri so običajno hidrolizirajo v dveh fazah začenši s stehiometrično količino močne baze, kot so natrijev hidroksid. Ta reakcija daje etanol in natrijev acetat, ki je reaktiven proti etanolu:

    CH3CO2C2H5 + NaOH → C2H5OH + CH3CO2Na

    Stopnja konstante je 0,111 L / mol.s pri 25 ° C.

    Varnost

    Povprečni smrtni odmerek za podgane je 11,3 g / kg, kar kaže na nizko toksičnost.

    Viri

    1. Wilhelm Riemenschneider, Hermann M. Bolt »Esters, Organic« in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005. DOI: 10.1002/14356007.a09_565.pub2. Article Online Posting Date: 30. april 2005
    2. Dutia, Pankaj (10. avgust 2004). "Ethyl Acetate: A Techno-Commercial Profile" (PDF). Chemical Weekly: 184. Pridobljeno dne 21. 3. 2009.
    3. ico.org
    4. J. Robinson (ed) "The Oxford Companion to Wine" Third Edition pg 259 Oxford University Press 2006 ISBN 0-19-860990-6


    Zunanje povezave