Išči

    Etiopija

    Federativna demokratična republika Etiopija
    የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ
    ሪፐብሊክ

    ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī
    Rīpeblīk
    Zastava Etiopije Emblem Etiopije
    Zastava
    Himna
    Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya
    Korakaj naprej, draga mati Etiopija

    Lega Etiopije
    Glavno mesto
    (in največje mesto)
    Adis Abeba
    9°1.8′N, 38°44.4′E
    Uradni jeziki amharščina[1]
    Priznani regionalni jeziki
    Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih
    Demonim Etiopijec
    Upravljanje Federativna parlamentarna republika
     -  Predsednica Sahle-Work Zewde
     -  Predsednik vlade Abij Ahmed
    Ustanovitev
     -  Dʿmt: ok. 980 pr.n.št 
     -  Aksumitsko kraljestvo: ok. 100 n.št. 
     -  Etiopski imperij: 1137 
     -  Obnovitev suverenosti: 1944 
     -  Trenutna ustava: avgust 1995 
    Površina
     -  skupaj: 1.104.300 km² (27.
     -  voda (%): 0,7
    Prebivalstvo
     -  ocena 2012: 91.195.675 [2] (14.)
     -  štetje 2007: 73.750.932[3] 
     -  gostota: 82,58/km² (123.)
    BDP (PKM) ocena 2012
     -  skupaj: 103,1 milijarde USD[2] 
     -  na prebivalca: 1.200 USD[2] 
    BDP (nominalno) ocena 2012[4]
     -  skupaj: 40,5 milijarde USD[4] 
     -  na prebivalca: 513 USD[4] 
    Gini (2011) 33,6 
    HDI (2011) 0,396 (173.)
    Valuta etiopski bir (ETB)
    Časovni pas EAT (UTC+3)
     -  poletni (DST): ne upošteva (UTC+3)
    Vrhnja domena (TLD) .et
    Klicna koda ++251

    Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.

    Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.

    Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.

    Vsebina

    Zgodovina

    Glavni članek: Zgodovina Etiopije.

    Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Haileja Selassieja I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve.

    Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.

    Politika

    Glavni članek: Politika Etiopije.

    Upravna delitev

    Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na 2 samostojni mesti (označeno *):

    Zemljevid Etiopije

    Narodnosti in uradni jeziki

    V Etiopiji živi več kot 80 etničnih skupin; po podatkih popisa iz leta 2007 so najštevilčnejša Oromci, ki predstavljajo 34,4 % prebivalstva države. Sledijo jim Amharci s 27,0 % ter Somalci in Tigrejci s po šestimi odstotki. Najbolj razširjena materna jezika sta oromščina in amharščina, slednja je tudi uradni jezik države.

    Geografija

    Glavni članek: Geografija Etiopije.

    Podnebje

    V Danakilski kotlini je podnebje puščavsko, kar pomeni da stopinje presežejo več kot 50 stopinj celzija.Značilne je tudi to da je malo padavin(manj kot 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko,vendar se z nadmorsko višino spreminja.

    Rastje

    Na višavju so zelo rodovitna tla na vulkanskih kamninah ,vendar so močno prizadeta zaradi erozije tal. Rastje je na Somalskem višavju: nizko-travna savana, v Danakilski kotlini puščava.V bolj namočenih jz. delih Etiopskega višavja raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v savanski gozd in nizko grmičevje. Na Etiopskem višavju prevladujejo odprte travne površine s polji in pašniki.Gojijo: proso, kavo, tobak, bombaž, arašide Gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

    Gospodarstvo

    Glavni članek: Gospodarstvo Etiopije.

    Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj se okoli 85 % prebivalstva preživlja s samo-oskrbnim kmetijstvom in živi v revščini.

    Kmetijstvo

    S kmetijstvom se ukvarja 80 % prebivalcev. Gojijo govedo, koze in konje, koruzo, pšenico, ječmen, krompir, proso, kavovec, sladkorni trs in jam. Pomemben delež izvoza predstavljajo pridelki, kot so kava (246.000 ton letno), bombaž in oljnice.

    Etiopija ima približno 5 milijonov hektarov gozdov kar pomeni, da gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

    Rudna bogastva

    V Etiopiji so zaenkrat našli samo nekaj rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilski kotlini, zlato in manjše količine niobija in tantala ter dragih kamnov.

    Industrija

    Država je industrijsko skromno razvita, izdelki so povečini namenjeni samo domačemu trgu. Poglavitne panoge so: tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena, tobačna industrija in industrija gradbenega materiala.

    Turizem

    Turizem je slabo izkoriščen, vendar pa ima Etiopija velike možnosti za razvoj turizma - slikovito pokrajino, kulturne znamenitosti in narodne parke. Na leto pride samo okrog 102.000 tujih turistov

    Demografski podatki

    Glavni članek: Demografija Etiopije.

    Kultura

    Državni prazniki:

    Datum Slovensko ime Krajevno ime Opombe
    7. januar pravoslavni božič    
    19. januar praznik treh kraljev Timket  
    2. februar praznik žrtvovanja Eid-ul-Adha  
    2. marec bitka pri Adovi    
    12. april pravoslavni velikonočni ponedeljek    
    25. april koptski dobri petek    
    2. maj mulud Mulud  
    5. maj dan rodoljubov    
    28. maj konec vojaškega vladanja    
    11. september etiopsko/koptsko novo leto    
    27. september praznik pravega križa    
    14. november konec ramadana Eid-al-Fitr  

    Sklici in opombe

    1. "Article 5" (PDF). Ethiopian Constitution. FDRE. Pridobljeno dne 18.1.2013.
    2. 2,0 2,1 2,2 "Ethiopia". The World Factbook. CIA. Pridobljeno dne 20.2.2013.
    3. "Country Level". 2007 Population and Housing Census of Ethiopia. Osrednja statistična agencija. 13.7.2010. Pridobljeno dne 18.1.2013.
    4. 4,0 4,1 4,2 "Ethiopia records double-digit economic growth under GTP". Sudan Tribune. 20.2.2013. Pridobljeno dne 6.2.2013.

    Glej tudi

    Zunanje povezave