Išči

    Evro

    Evro
    ευρώ (grško)
    Euro banknotes.png
    Bankovci
    ISO 4217
    KodaEUR
    Denominacije
    Podenota
     1/100cent
    dejanska uporaba je odvisna od jezika (v slovenščini tudi stotin)
    MnožinaGlej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
     centGlej članek
    Simbol
    Bankovci
     Pogosto uporab.5 €, 10 €, 20 €, 50 €
     Redko uporab.100 €, 200 €, 500 €
    Kovanci
     Pogosto upor.1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1 €, 2 €
    razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko
     Redko uporab.1 in 2 centa
    (velja le za Finsko in Nizozemsko)
    Demografija
    Uradni uporabniki
    Neuradni uporabniki
    Izdajanje
    Centralna bankaEvropska centralna banka
     Spletna stranwww.ecb.eu
    TiskarnaIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato
    Banco de Portugal
    Banka Grčije
    Banque de France
    Bundesdruckerei
    Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
    De La Rue
    Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
    François-Charles Oberthur
    Giesecke & Devrient
    Royal Joh. Enschedé
    Nacionalna banka Belgije
    Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
    Setec Oy
     Spletna stranIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato
    Banco de Portugal
    Banka Grčije
    Banque de France
    Bundesdruckerei
    Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
    De La Rue
    Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
    François-Charles Oberthur
    Giesecke & Devrient
    Royal Joh. Enschedé
    Nacionalna banka Belgije
    Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
    Setec Oy
    Vrednotenje
    Inflacija1,8 %
     VirEvropska centralna banka, september 2006, v angleščini
     MetodaHICP
    FiksiralBAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL,


    Evro oz. euro (oznaka , mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 19 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija.[9] Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.

    Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).

    Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

    Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). S 1. 1. 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. 1. 2015 uvedla Litva.

    Vsebina

    Evro in euro

    Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju


    Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro«, v madžarščini »euró« in v malteščini »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta Grčija in Ciper, ki ne uporabljata latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.[10][11][12]

    Evrobankovci

    Vrednost Dimenzije Barva Arhitektura Obdobje Položaj kratke kode
    5 €
    120 x 62 mm
    Siva
    Klasika
    do vključno 5. stoletja
    1 cm nad črko O pri napisu EURO
    10 €
    127 x 67 mm
    Rdeča
    Romanika
    11. in 12. stoletje
    v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
    20 €
    133 x 72 mm
    Modra
    Gotika
    13. in 14. stoletje
    v najbolj levi zvezdi
    50 €
    140 x 77 mm
    Oranžna
    Renesansa
    15. in 16. stoletje
    nad hologramom
    100 €
    147 x 82 mm
    Zelena
    Barok in rokoko
    17. in 18. stoletje
    prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
    200 €
    153 x 82 mm
    Rumena
    Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau
    19. in 20. stoletje
    na desni jugozahodne zvezde, natisnjeno pokončno
    500 €
    160 x 82 mm
    Vijoličasta
    Sodobna arhitektura 20. stoletja
    20. in 21. stoletje
    v najbolj levi zvezdi

    Evrobankovci so izdelani iz 100 % bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

    Uvedba evra v Sloveniji

    Slovenija je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila konvergenčne kriterije. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t. i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.
    Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, po katerem je bil 1€ vreden 239,640 SIT. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.

    Sklici

    1. "Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra". Official Journal of the European Union. 17. 12. 2011. Pridobljeno dne 8. 9. 2012.
    2. "By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco". Pridobljeno dne 30. 5. 2010.
    3. "By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino". Pridobljeno dne 30. 5. 2010.
    4. "By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City". Pridobljeno dne 30. 5. 2010.
    5. "By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance" (PDF). Pridobljeno dne 17. 7. 2011.
    6. "By agreement of the EU Council". Pridobljeno dne 30. 5. 2010.
    7. "By UNMIK administration direction 1999/2". Unmikonline.org. Pridobljeno dne 30. 5. 2010.
    8. Poleg zimbabvejskega dolarja (umaknjen 12. aprila 2009), ameriškega dolarja, funta šterlinga, južnoafriškega randa in bocvanske pule
    9. http://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/, vpogled: 1. 1. 2015.
    10. Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro, Dnevnik, 12. 9. 2004
    11. Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro, 24ur, 13. 9. 2004
    12. Slovenija potrdila »euro« kompromis, 24ur 13.10.2004

    Opombe

    1. Razen Severnega Cipra, ki uporablja turško liro
    2. Vključno s prekomorskimi departmaji
    3. Razen občine Campione d'Italia, ki uporablja švicarski frank.
    4. Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. Karibska Nizozemska je leta 2011 uvedla kot uradno valuto ameriški dolar, otoki Curaçao, Sint Maarten in Aruba pa imajo svoje valute, vezane na dolar.

    Glej tudi

    Zunanje povezave