Išči

    Evropij

    Evropij, 63Eu
    Europium.jpg
    Evropij
    IzgovarjavaIPA: [ɛvˈroːpij]
    Videzsrebrno bel, z rumenkastim odtenkom;[1] vendar je redko viden zaradi oksidacije
    Standardna atomska teža Ar, std(Eu)151,964(1)[2]
    Evropij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Eu

    Am
    samarijevropijgadolinij
    Vrstno število (Z)63
    Skupinaskupina n/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f7 6s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 25, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče826 °C
    Vrelišče1529 °C
    Gostota (blizu s.t.)5,264 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)5,13 g/cm3
    Talilna toplota9,21 kJ/mol
    Izparilna toplota176 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta27,66 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 590 684 799 961 1.179 1.523
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0,[3] +2, +3 (rahlo bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,2
    Ionizacijske energije
    • 1.: 547,1 kJ/mol
    • 2.: 1085 kJ/mol
    • 3.: 2404 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 180 pm
    Kovalentni polmer198±6 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte evropija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
    Body-centered cubic kristalna struktura za evropij
    Temperaturni raztezekpoly: 35,0 µm/(m·K) (pri s.t.)
    Toplotna prevodnostest. 13,9 W/(m·K)
    Električna upornostpoly: 0,900 µΩ·m (pri s.t.)
    Magnetna ureditevparamagnetik[4]
    Magnetna susceptibilnost+34.000,0·10−6 cm3/mol[5]
    Youngov modul18,2 GPa
    Strižni modul7,9 GPa
    Stisljivostni modul8,3 GPa
    Poissonovo razmerje0,152
    Trdota po Vickersu165–200 MPa
    Številka CAS7440-53-1
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Evropi
    Odkritje in prva izolacijaEugène-Anatole Demarçay (1896, 1901)
    Najpomembnejši izotopi evropija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    150Eu sint. 36,9 let ε 150Sm
    151Eu 47,8% 5×1018 let α 147Pm
    152Eu syn 13,54 let ε 152Sm
    β 152Gd
    153Eu 52,2% stabilen
    154Eu syn 8,59 let β 154Gd
    155Eu syn 4,76 let β 155Gd
    Kategorija Kategorija: Evropij
    · pogovor · · | reference

    Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63. Europij je daleč najbolj reaktivni lantanid, ki ga je treba hraniti pod inertno tekočino, da ga zaščitimo pred atmosferskim kisikom ali vlago. Europij je tudi najmehkejši lantanid, saj ga je mogoče z nohtom vdreti in enostavno rezati z nožem. Ko odstranimo oksidirano plast, je vidna sijoče bela kovina. Evropij je bil izoliran leta 1901 in se imenuje po celini Evropi.[6] Ker je evropij tipičen član lantanidne serije, običajno prevzame oksidacijsko stanje +3, oksidacijsko stanje +2 pa je bolj pogosto. Vse europijeve spojine z oksidacijskim stanjem +2 so rahli reducenti. Europij nima pomembnejše biološke vloge in je v primerjavi z drugimi težkimi kovinami razmeroma nestrupen. Večina aplikacij europija izkorišča fosforescenco evropijevih spojin. Europij je eden najbolj redkih med redkimi zemljami na Zemlji.[7]

    Sklici

    1. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8.
    2. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    3. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
    4. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    6. "Periodic Table: Europium". Royal Society of Chemistry.
    7. Stwertka, Albert.