Išči

    Evropski parlament

    Evropski parlament
    9. sestava
    Coat of arms or logo
    Mandat
    Vodstvo
    PredsednikDavid Sassoli
    Mandati
    Št. sedežev751
    European Parliament 2019.svg
    Stranke
    •      EPP (182)
    •      S&D (154)
    •      RE (108)
    •      Zeleni - EFA (74)
    •      ID (73)
    •      ECR (62)
    •      GUE/NGL (41)
    •      Neodvisni (57)
    Volitve
    2019
    Parlament
    Bruselj, Strasbourg
    Spletna stran
    europarl.europa.eu

    Poslance izvolijo državljani EU vsakih pet let na neposrednih in splošnih volitvah. Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksemburgu.

    Aktualni predsednik Evropskega parlamenta je David Sassoli.

    Vsebina

    Volitve v Evropski parlament

    Evropski parlament izvolijo državljani Evropske unije vsakih pet let (zadnje volitve v Evropski parlament so potekale leta 2014) na neposrednih in splošnih volitvah. Poslancev je lahko največ 751[1] in delujejo v osmih poslanskih skupinah, največji pa sta skupina Evropske ljudske stranke in skupina socialistov. Vsaka država ima določeno število poslancev (Nemčija 96, Luksemburg 6). Poslanci niso predstavniki države, v kateri so bili izvoljeni, ampak zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropskih političnih strank. Te so večnacionalne in delujejo v skladu s programom, sprejetim na evropski ravni.[2]

    Slovenci so prvič volili poslance Evropskega parlamenta leta 2004,[3] tj. takoj po pridružitvi Evropski uniji. Najprej je bilo slovenskih poslancev sedem, z volitvami leta 2014 pa se je v skladu z Lizbonsko pogodbo njihovo število povečalo na osem.[4][5]

    Vloga Evropskega parlamenta

    Evropski parlament zaseda dvanajstkrat letno v Strasbourgu, preostala zasedanja potekajo v Bruslju, seje odborov (20 stalnih odborov[6]) pa so vedno v Bruslju. Plenarna zasedanja vodi predsednik Evropskega parlamenta, ki ga poslanci izvolijo z navadno večino. Evropski parlament je z dopolnili k ustanovitveni pogodbi v minulih desetletjih pridobival čedalje več pristojnosti, saj je z določili Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe prerasel iz povsem svetovalne skupščine v pravi zakonodajni parlament, ki ima danes podobna pooblastila kot nacionalni parlamenti. Ustaljeni zakonodajni postopek je soodločanje (uveden z Maastrichtsko pogodbo), ki postavlja Evropski parlament in Svet Evropske unije na isto raven, saj je besedilo potrjeno, ko ga potrdita oba, poslancem pa omogoča blokiranje sprejetja evropske zakonodaje. Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, kot so gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov. Ta postopek je po uveljavitvi Pogodbe iz Nice v uporabi na več kot 50 področjih delovanja EU. Posebej pomembna je vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega proračuna, ki letno znaša približno 133 milijard evrov, in pri nadzoru njegove porabe. Brez soglasja evropskega parlamenta proračun ne more biti sprejet, prav tako morajo poslanci potrditi poročilo Evropske komisije o izvrševanju proračuna za preteklo leto (zavrnitev poročila o porabi je vodila k odstopu evropske komisije pod vodstvom Jacquesa Santerja leta 1999). 45 % letnega proračuna EU, oziroma približno 60 milijard evrov, se trenutno porabi za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja ter za zmanjševanje razlik med najbolj in najmanj razvitimi regijami. Razlika med slednjimi se je v obdobju med letoma 2000 in 2006 zmanjšala za eno šestino. Evropski parlament ima odločilno vlogo tudi pri razporejanju sredstev v višini 7,5 milijard evrov, namenjenih raziskavam in razvoju. Trenutno se te namenjajo novim načinom zaščite nizko ležečih območij pred poplavami, novim raziskavam in razvoju na področju zdravja, varne prehrane, prometa , tehnologije, energije in okolja.

    Glavna dvorana v Strasbourgu.
    Glavna dvorana v Bruslju.


    Parlament igra tudi pomembno vlogo pri širitvi EU, saj mora dati soglasje k pristopu novih držav članic. Slovenci so prvič sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Lizbonska pogodba določa, da ima Slovenija osem poslancev od 751 (Nemčija 96, Poljska 51, Irska 11, Malta 6)[7].Ta doloca tudi, da je najvecje mozno stevilo poslancev 96, najmanjse stevilo poslancev pa 6. Tako imajo manjse drzave relativno vecjo zastopanost.[8] Sistem, po katerem potekajo volitve evropskih poslancev, določi vsaka članica sama.

    Konferenca predsednikov

    Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Evropskega parlamenta in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega vodenja Evropskega parlamenta določa organizacijo dela in vsa vprašanja v zvezi z zakonodajnim načrtovanjem, ki se nanašajo na pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter delegacij, prav tako odloča o sedežnem redu v sejni dvorani, pripravlja razpored in dnevni red plenarnih zasedanj.

    Kvestorji

    Predsedstvo Evropskega parlamenta poleg predsednika in podpredsednikov sestavljajo tudi kvestorji , ki imajo svetovalno funkcijo. Zadolženi so za administracijo.

    Dosežki in ukrepi Evropskega parlamenta

    Finančna kriza in načrt oživitve evropskega gospodarstva

    Podnebne spremembe in okolje

    Notranji trg

    Socialno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje

    Varnost hrane in kmetijstvo

    Pravosodje, svoboda in varnost (Justice, Freedom and Security)

    Širitev

    Ženske v Evropskem parlamentu

    Glej tudi

    Reference

    1. Spletna stran Evropskega parlamenta
    2. Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Evropski parlament, osrednja demokratično legitimirana ustanova Evropske zveze / unije. Teorija in praksa, Družboslovna revija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. str. 118–131. ISSN 0040-3598.
    3. Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Socialna dimenzija vzhodne integracije Evropske zveze : stališče Evropskega parlamenta. Parlamentarec, maj 1998, leto 3, št. 5. Ljubljana: Skupščina Republike Slovenije. str. 12–13. ISSN 1408-1210.
    4. "Evropski parlament - Poslanci EP".
    5. Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Slovenski parlamentaristični diskurz, evropski "mainstream" in Evropski parlament. Parlamentarec, sept. 1998, leto 3, št. 8. Ljubljana: Skupščina Republike Slovenije. str. 1–4, priloga. ISSN 1408-1210.
    6. "Evropski parlament - O odborih". Pridobljeno dne 9. september 2017.
    7. "Evropski parlament - Poslanci EP - Iskanje po zemljevidu". Pridobljeno dne 9. september 2017.
    8. "How many MEPs will each country get after European Parliament elections in 2014? | News | European Parliament". www.europarl.europa.eu (angleščina). 2013-03-13. Pridobljeno dne 2019-02-25.

    Zunanje povezave