Išči

    Fazni prehod

    Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo. Značilna za fazni prehod je nezveznost ene ali več fizikalnih značilnosti, npr. specifične toplote, pri spreminjanju ene od termodinamskih spremenljivk, npr. temperature ali tlaka.

    Zgledi faznega prehoda so

    Vsebina

    Fazni prehodi med agregatnimi stanji

    Ime faznega prehoda Začetna faza
    trdnina kapljevina plin
    Končna faza trdnina   strjevanje depozicija
    kapljevina taljenje   kondenzacija
    plin sublimacija izparevanje  

    Klasifikacije

    Ehrenfestova klasifikacija

    Ehrenfest je klasificiral fazne prehode na podlagi obnašanja termodinamske proste energije kot funkcije drugih termodinamskih spremenljivk. V tem sistemu so bili fazni prehodi označeni z najnižjim odvodom proste energije, ki je pri prehodu nezvezen. Fazni prehodi prvega reda imajo nezveznost v prvem odvodu proste energije glede na kakšno termodinamsko spremenljivko.[1] Različni fazni prehodi iz trdnega, kapljevinskega ali plinskega stanja so klasificirani kot prehodi prvega reda, saj obsegajo nezvezno spremembo v gostoti, ki je prvi odvod proste energije glede na kemijski potencial. Fazni prehodi drugega reda so zvezni v prvem odvodu (parameter reda, ki je prvi odvod proste energije glede na zunanje polje, je pri prehodu zvezen), vendar imajo nezveznost v drugem odvodu proste energije.[1] Taki prehodi so npr. feromagnetni fazni prehodi v snoveh, kot je železo, kjer se namagnetenost, ki je prvi odvod proste energije glede na jakost magnetnega polja, povečuje zvezno od nič, če se temperatura zmanjša pod Curiejevo temperaturo. Magnetna susceptibilnost, drugi odvod proste energije s poljem, se spreminja nezvezno. V Ehrenfestovem klasifikacijskem sistemu so načeloma lahko fazni prehodi tretjega, četrtega reda ali višjega reda.

    Čeprav je uporabna, je Ehrenfestofa klasifikacija netočna metoda za klasifikacijo faznih prehodov, ker ne upošteva primera, ko odvod proste energije divergira, kar je možno le v termodinamični limiti. V feromagnetnem faznem prehodu npr. toplotna kapaciteta divergira v neskončnost.

    Sklici

    1. 1,0 1,1 Blundell; Blundell (2008).

    Viri