Fermij

Fermij, ₁₀₀Fm

Fermij
Izgovarjava	IPA: [fêrmij]
Masno število	[257]
Fermij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Er ↑ Fm ↓ (Upq) ajnštajnij ← fermij → mendelevij
Vrstno število (Z)	100
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f12 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 30, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	solid (predvideno)
Tališče	1527 °C (predvideno)
Gostota (blizu s.t.)	9,7(1) g/cm3 (predvideno)[1]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2, +3
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije	1.: 629 kJ/mol [2]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno)[1]
Številka CAS	7440-72-4
Zgodovina
Poimenovanje	po Enrico Fermi
Odkritje	Lawrence Berkeley National Laboratory (1952)
Najpomembnejši izotopi fermija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 252Fm sint. 25,39 h SF – α 248Cf 253Fm sint. 3 d ε 253Es α 249Cf 255Fm sint. 20,07 h SF – α 251Cf 257Fm sint. 100,5 d α 253Cf SF –
Kategorija: Fermij · pogovor · · | reference

Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100. Ime je dobil po italijanskem fiziku Enricu Fermiju. Odkrili so ga leta 1952 pri preskušanju prve vodikove bombe.