Išči

    Fluor

    Fluor,  9F
    Majhen vzorec bledo rumenega tekočega vodika, ki se kondenzira v tekočem dušiku
    Tekoči fluor pri kriogenskih temperaturah
    Splošno
    Ime, znakfluor, F
    Izgovarjavaflúor
    Alotropialfa, beta
    Videzplin: bledo rumen
    tekočina: svetlo rumena
    trdnina: alfa je moten, beta je brezbarven
    Fluor v periodnem sistemu
    Vodik (diatomic nonmetal)
    Helij (noble gas)
    Litij (alkali metal)
    Berilij (alkaline earth metal)
    Bor (metalloid)
    Ogljik (polyatomic nonmetal)
    Dušik (diatomic nonmetal)
    Kisik (diatomic nonmetal)
    Fluor (diatomic nonmetal)
    Neon (noble gas)
    Natrij (alkali metal)
    Magnezij (alkaline earth metal)
    Aluminij (post-transition metal)
    Silicij (metalloid)
    Fosfor (polyatomic nonmetal)
    Žveplo (polyatomic nonmetal)
    Klor (diatomic nonmetal)
    Argon (noble gas)
    Kalij (alkali metal)
    Kalcij (alkaline earth metal)
    Skandij (transition metal)
    Titan (transition metal)
    Vanadij (transition metal)
    Krom (transition metal)
    Mangan (transition metal)
    Železo (transition metal)
    Kobalt (transition metal)
    Nikelj (transition metal)
    Baker (transition metal)
    Cink (transition metal)
    Galij (post-transition metal)
    Germanij (metalloid)
    Arzen (metalloid)
    Selen (polyatomic nonmetal)
    Brom (diatomic nonmetal)
    Kripton (noble gas)
    Rubidij (alkali metal)
    Stroncij (alkaline earth metal)
    Itrij (transition metal)
    Cirkonij (transition metal)
    Niobij (transition metal)
    Molibden (transition metal)
    Tehnicij (transition metal)
    Rutenij (transition metal)
    Rodij (transition metal)
    Paladij (transition metal)
    Srebro (transition metal)
    Kadmij (transition metal)
    Indij (post-transition metal)
    Kositer (post-transition metal)
    Antimon (metalloid)
    Telur (metalloid)
    Jod (diatomic nonmetal)
    Ksenon (noble gas)
    Cezij (alkali metal)
    Barij (alkaline earth metal)
    Lantan (lanthanide)
    Cerij (lanthanide)
    Prazeodim (lanthanide)
    Neodim (lanthanide)
    Prometij (lanthanide)
    Samarij (lanthanide)
    Evropij (lanthanide)
    Gadolinij (lanthanide)
    Terbij (lanthanide)
    Disprozij (lanthanide)
    Holmij (lanthanide)
    Erbij (lanthanide)
    Tulij (lanthanide)
    Iterbij (lanthanide)
    Lutecij (lanthanide)
    Hafnij (transition metal)
    Tantal (transition metal)
    Volfram (transition metal)
    Renij (transition metal)
    Osmij (transition metal)
    Iridij (transition metal)
    Platina (transition metal)
    Zlato (transition metal)
    Živo srebro (transition metal)
    Talij (post-transition metal)
    Svinec (post-transition metal)
    Bizmut (post-transition metal)
    Polonij (post-transition metal)
    Astat (metalloid)
    Radon (noble gas)
    Francij (alkali metal)
    Radij (alkaline earth metal)
    Aktinij (actinide)
    Torij (actinide)
    Protaktinij (actinide)
    Uran (actinide)
    Neptunij (actinide)
    Plutonij (actinide)
    Americij (actinide)
    Kirij (actinide)
    Berkelij (actinide)
    Kalifornij (actinide)
    Ajnštajnij (actinide)
    Fermij (actinide)
    Mendelevij (actinide)
    Nobelij (actinide)
    Lavrencij (actinide)
    Raderfordij (transition metal)
    Dubnij (transition metal)
    Seaborgij (transition metal)
    Borij (transition metal)
    Hasij (transition metal)
    Majtenrij (unknown chemical properties)
    Darmštatij (unknown chemical properties)
    Rengenij (unknown chemical properties)
    Kopernicij (transition metal)
    Ununtrij (unknown chemical properties)
    Flerovij (post-transition metal)
    Ununpentij (unknown chemical properties)
    Livermorij (unknown chemical properties)
    Ununseptij (unknown chemical properties)
    Ununoctij (unknown chemical properties)


    F

    Cl
    kisikfluorneon
    Vrstno število9
    Standardna atomska teža (±) (Ar)18,998403163(6)[1]
    Kategorija elementa  dvoatomna nekovina
    Skupina, blokskupina 17 (halogeni), p-blok
    Periodaperioda 2
    Razporeditev elektronov[He] 2s2 2p5[2]
    po lupini2, 7
    Fizikalne lastnosti
    Faza snoviplin
    Tališče−219,67 °C ​(53,48 K, ​−363,41 °F)[3]
    Vrelišče−188,11 °C ​(85,03 K, ​−306,60 °F)[3]
    Gostota pri stp (0 °C in 101,325 kPa)1,696 g/L[4]
    v tekočem stanju, pri TV1,505 g/cm3[5]
    Trojna točka53,48 K, ​90 kPa[3]
    Kritična točka144,41 K, 5,1724 MPa[3]
    Izparilna toplota6,51 kJ/mol[4]
    Toplotna kapacitetaCp: 31 J/(mol·K)[5] (pri 21,1 °C)
    Cv: 23 J/(mol·K)[5] (pri 21,1 °C)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) −235,2 −229,2 −223,2 −215,2 −204,2 −188,2
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−1 ​(oksidirajoči kisik)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 3,98[2]
    Ionizacija1.: 1681 kJ/mol
    2.: 3374 kJ/mol
    3.: 6147 kJ/mol
    (več)[6]
    Kovalentni polmer64 pm[7]
    Van der Waalsov polmer135 pm[8]
    Razno
    Kristalna strukturakubična
    Kubična kristalna struktura za fluor
    Toplotna prevodnost0,02591 W/(m·K)[9]
    Magnetna ureditevdiamagnetik (−1,2×10−4)[10][11]
    Številka CAS7782-41-4[2]
    Zgodovina
    Poimenovanjepo mineralu fluoritu, katerega ime izhaja iz lat. fluo (pretakati se)
    OdkritjeAndré-Marie Ampère (1810)
    Prva izolacijaHenri Moissan[2] (26. junij, 1886)
    PoimenovalHumphry Davy
    Najstabilnejši izotopi
    Glavni članek: Izotopi fluora
    izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
    18F sled 109,77 min β+ (96,9%) 0,634 18O
    ε (3,1%) 1,656 18O
    19F 100% 19F je stabilen z 10 nevtroni
    reference[12]

    Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 5 supini 2 periode. Njegovo atomsko število pa je 9 relativna atoska masa pa 19,0. To je strupen bledo rumen, univalenten plinski halogen, ki je najbolj kemijsko reaktiven in elektronegativen od vseh elementov. Zato ga v naravi nikoli ni v čisti obliki, le v spojinah. Tudi njegove spojine so tudi zelo agresivne. Fluorovodikova kislina razžre celo steklo ali običajne zaščitne rokavice (iz lateksa). Tudi na koži fluor in številne njegove spojine povzročajo opekline. Zato je kemija fluora izredno nevarna in zahteva strokovno usposobljenost.

    Vsebina

    Uporaba fluora

    Fluor se največ uporablja v jedrski industriji, saj z njegovo pomočjo ločita uranova izotopa U(235)in U(238). Fluoridni ioni so tudi v zobnih pastah, koristno je namreč, če z njimi nadomestimo hidroksidne ione v mineralu apatitu, ki sestavlja zobno sklenino. Uporablja se tudi za ustvarjanje vročih plamenov (s plamenom vodika in fluora npr. dosežejo 3700 C).

    Viri

    Sklici

    1. 2013 Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
    2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Jaccaud et al. 2000, str. 381.
    3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Haynes 2011, str. 4.121.
    4. 4,0 4,1 Jaccaud et al. 2000, str. 382.
    5. 5,0 5,1 5,2 Compressed Gas Association 1999, str. 365.
    6. Dean 1999, str. 4.6.
    7. Dean 1999, str. 4.35.
    8. Matsui 2006, str. 257.
    9. Yaws & Braker 2001, str. 385.
    10. Mackay, Mackay & Henderson 2002, str. 72.
    11. Cheng et al. 1999.
    12. Chisté & Bé 2011.

    Indeksirani sklici

    • DOI: 10.1002/14356007.a11_293
      This citation will be automatically completed in the next few minutes. You can jump the queue or
    • Haynes, William M., ur. (2011). Handbook of Chemistry and Physics (92nd izd.). Boca Raton: CRC Press. ISBN 1-4398-5511-0.
    • Compressed Gas Association (1999). Handbook of Compressed Gases (4th izd.). Boston: Kluwer Academic Publishers. ISBN 978-0-412-78230-5.
    • Dean, John A. (1999). Lange's Handbook of Chemistry (15th izd.). New York: McGraw-Hill. ISBN 0-07-016190-9.
    • Yaws, Carl L.; Braker, William (2001). "Fluorine". Matheson Gas Data Book (7th izd.). Parsippany: Matheson Tri-Gas. ISBN 978-0-07-135854-5.
    • Mackay, Kenneth Malcolm; Mackay, Rosemary Ann; Henderson, W. (2002). Introduction to Modern Inorganic Chemistry (6th izd.). Cheltenham: Nelson Thornes. ISBN 0-7487-6420-8.
    • DOI: 10.1021/jp9844720
      This citation will be automatically completed in the next few minutes. You can jump the queue or
    • Chisté, V.; Bé, M. M. (2011). "F-18". V Bé, M. M.; Coursol, N.; Duchemin, B.; Lagoutine, F.; et al. (ur.). Table de radionucléides (PDF) (Report). CEA (Commissariat à l'énergie atomique et aux énergies alternatives), LIST, LNE-LNHB (Laboratoire National Henri Becquerel/Commissariat à l'Energie Atomique). Pridobljeno dne 15 June 2011.