Išči

    France Bernik

    France Bernik
    Portret
    Rojstvo13. maj 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1]
    Smrt27. april 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[2] (92 let)
    DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
    Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
    Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
    Poklicpolitik, literarni zgodovinar, pisatelj, univerzitetni profesor

    France Bernik, slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik, * 13. maj 1927, Zapuže pri Ljubljani, † 27. april 2020, Ljubljana.

    Vsebina

    Življenjepis

    Leta 1951 je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil nato asistent za slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti do leta 1957, ko je bil izključen iz univerze iz političnih razlogov in za tri leta in pol ostal brez zaposlitve.

    Leta 1960 je pridobil doktorat literarnih znanosti. Naslednje leto se je zaposlil pri Slovenski matici, kjer je bil tajnik, od 1964 pa tudi urednik. Leta 1972 je postal znanstveni sodelavec, 1977 znanstveni svetnik Inštituta za literature pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (zdaj Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU), v katerem je vodil sekcijo za slovensko literarno zgodovino. Filozofska fakulteta UL ga je leta 1971 izvolila v nazivnega docenta, 1977 v izrednega in 1984 v rednega profesorja zgodovine slovenske književnosti. Po smrti Antona Ocvirka je leta 1981 prevzel urejanje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (v tej zbirki je do leta 2010 pod njegovim uredništvom izšlo več kot 200 knjig; sam je uredil zbrano delo Simona Jenka, v souredništvu pa Ivana Cankarja in Janka Kersnika ter o prvih dveh prispeval tudi monografiji v zbirki monografij k zbranim delom, ki jo je usmerjal.

    V letih 1967-96 je bil tudi član uredniškega odbora Slavistične revije in od 1986 sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, ki izhaja pri SAZU. Objavil je več kot štiristo znanstvenih in strokovnih razprav in prispevkov v nacionalnih in mednarodnih revijah ter ok. 17 knjig.

    Njegovo poglavitno znanstveno zanimanje je bila slovenska književnost 19. in 20. stoletja v evropskem kontekstu, predvsem pa delo Frana Levca, Simona Jenka in Ivana Cankarja. Med prvimi se je po drugi svetovni vojni obrnil proti pozitivizmu, proti sociološkim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Pri razlagi poezije je uveljavil notranji pristop z imanentno interpretacijo, kasneje tudi novejše metode, pri raziskavah pripovedne proze pa dognanja sodobne narativistike.

    Bil je gostujoči profesor na univerzah v Celovcu, Trstu, Giessnu, Marburgu, Göttingenu, Münstru, Würzburgu, Mannheimu, Dresdnu, Trierju, Frankfurtu na Majni, Innsbrucku, Bonnu, Dubrovniku itd.

    Leta 1983 je postal dopisni (izredni) in 1987 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za filološke in literarne vede (1988-92 je bil tudi tajnik tega razreda, januarja 1992 pa je kot član ožjega predsedstva SAZU zamenjal Bratka Krefta). Med majem1992 in 2002 je bil kar 3 mandate (en štiriletni in dva triletna) predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in v tem obdobju izpeljal njeno reorganizacijo s sprejetjem novega zakona o SAZU ter rehabilitacijo po 2. svetovni vojni izključenih članov (Franceta Vebra, Leonida Pitamica in Aleša Ušeničnika). SAZU je pod njegovim vodstvom začela bolj posegati v slovensko družbeno okolje in mednarodno znanstveno in kulturno izmenjavo, v članstvo pa je sprejela tudi nekatere dotlej spregledane kandidate. Odmeven je bil tudi simpozij o Francetu Balantiču in Ivanu Hribovšku. Leta 1993 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti in bil 1996-2010 član senata te ustanove. Leta 1994 je postal dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, leta 1999 pa redni član Mediteranske akademije (Neapelj). Leta 2003 je postal dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu in redni član Leibniz – Sozietät (Berlin).

    Njegov brat, Janez Bernik, je bil slikar in prav tako akademik.

    Dela (monografije)

    Odlikovanja in priznanja

    Glej tudi

    Viri in zunanje povezave