Išči

    Francij

    Francij, 87Fr
    Francij
    IzgovarjavaIPA: [ˈfraːnt͡sij]
    Masno število[223]
    Francij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Cs

    Fr

    (Uue)
    radonfrancijradij
    Vrstno število (Z)87
    Skupinaskupina 1: H in alkalijske kovine
    Periodaperioda 7
    Blok  blok s
    Razporeditev elektronov[Rn] 7s1
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 8, 1
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPsolid
    Tališče27 °C
    Vrelišče677 °C
    Gostota (blizu s.t.)2,48 g/cm3 (ocenjeno)[1]
    Parni tlak (ekstrapolirano)
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 131 181 246 335 465 673
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja+1 (močno bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: >0,79
    Ionizacijske energije
    • 1.: 393 kJ/mol[2]
    Kovalentni polmer260 pm (ekstrapolirano)
    Van der Waalsov polmer348 pm (ekstrapolirano)
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviiz razpada
    Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
    Body-centered cubic kristalna struktura za francij

    (ekstrapolirano)
    Toplotna prevodnost15 W/(m·K) (ekstrapolirano)
    Električna upornost3 µΩ·m (izračunano)
    Magnetna ureditevParamagnetic
    Številka CAS7440-73-5
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Franciji, domovini odkriteljice
    Odkritje in prva izolacijaMarguerite Perey (1939)
    Najpomembnejši izotopi francija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    212Fr sint. 20,0 min β+ 212Rn
    α 208At
    221Fr sled 4,8 min α 217At
    222Fr sint. 14,2 min β 222Ra
    223Fr sled 22,00 min β 223Ra
    α 219At
    Kategorija Kategorija: Francij
    · pogovor · · | reference

    Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87. To je močno radioaktivna alkalijska kovina, ki jo najdemo v uranovih in torijevih rudah.

    Pomembne lastnosti

    Ta element je leta 1939 odkrila Marguerite Perey na pariškem Curiejinem inštitutu in ga poimenovala po Franciji. Francij je najtežja alkalijska kovina in se pojavlja kot rezultat razpada alfa aktinija, lahko ga tudi umetno ustvarijo z obstreljevanjem torija s protoni.

    Čeprav nastopa v naravnih uranovih mineralih, se ocenjuje, da je v zemeljski skorji v vsakem trenutku manj kot unča. Med prvimi 101 elementi je najbolj nestabilen in ima najvišjo ekvivalentno maso od vseh elementov.

    Obstaja 33 znanih izotopov francija. Z 22 minutami razpolovnega časa je najdlje obstojen Fr-223, ki je hčerinski izotop Ac-227 in edini izotop francija, ki se pojavlja v naravi. Vsi znani izotopi francija so izjemno nestabilni, zato vedenje o lastnostih tega elementa izhaja le iz radiokemijskih postopkov.

    Nobena raziskovalna ekipa še ni izdelala količino francija, ki bi jo bilo moč stehtati, niti ta element ni bil pripravljen ali izoliran, in verjetno nikoli ne bo. Kemijsko so lastnosti francija blizu lastnostim cezija.

    Sklici

    1. Lavrukhina, Avgusta Konstantinovna; Pozdnyakov, Aleksandr Aleksandrovich (1970). Analytical Chemistry of Technetium, Promethium, Astatine, and Francium. Translated by R. Kondor. Ann Arbor–Humphrey Science Publishers. str. 269. ISBN 978-0-250-39923-9.
    2. ISOLDE Collaboration, J. Phys. B 23, 3511 (1990) (PDF online)

    Zunanje povezave