Išči

    Francoščina

    Francoščina
    français
    Izgovorjava[fʁɑ̃sɛ]
    Materni jezik(glej spodaj)
    Št. maternih govorcev
    75 milijonov  (2007)[1]
    220 [2] do 300 milijonov od dne August 2013[slepa povezava] [3] skupaj govorccev prvega in drugega jezika.
    indoevropski
    Zgodnejše oblike
    stara francoščina
    • srednja francoščina
      • Francoščina
    Pisavalatinica (francoska abeceda)
    francoska Braillova pisava
    Uradni status
    Uradni jezik



    Številne mednarodne organizacije
    RegulatorFrancoska akademija (French Academy)
    Jezikovne kode
    ISO 639-1fr
    ISO 639-2fre (B)
    fra (T)
    ISO 639-3fra
    Glottologstan1290[4]
    Linguasphere51-AAA-i
    {{{mapalt}}}
      Regije kjer je francoščina glavni jezik
      Regije kjer je uradni jezik
      Regije kjer je drugi jezik
      Regije kjer je manjšinski jezik
    Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

    Francóščina (la langue française) je eden najpomembnejših romanskih jezikov in je bila od poznega srednjeka veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma Lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.


    Vsebina

    Naglaševanje

    V francoščini je 'naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.

    Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.

    Abeceda

    Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk.

    Črka Izgovorjava
    A /a/
    B /be/
    C /se/
    D /de/
    E /ә/
    F /ԑf/
    G /ᴣe/
    H /aʃ/
    I /i/
    J /ᴣi/
    K /ka/
    L /ԑl/
    M /ԑm/
    N /ԑn/
    O /o/
    P /pe/
    Q /ky/
    R /ԑr/
    S /ԑs/
    T /te/
    U /y/
    V /ve/
    W /dublәve/
    X /iks/
    Y /igRԑk/
    Z /zed/

    Določni člen

    moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina)
    pred besedami, ki se začenjajo
    s soglasnikom ali aspiriranim h
    le la les les
    pred besedami, ki se začenjajo
    s samoglasnikom ali nemim h
    l' l' les les

    Primeri:

    Nedoločni člen

    moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina)
    un une des des

    Primeri:

    Osebni zaimki

    Osebe Osebek prevod
    1.edn. je jaz
    2.edn. tu ti
    3.edn. il on
    3.edn elle ona
    1.mn. nous mi, me
    2.mn. vous vi, ve
    3.mn. ils oni
    3.mn. elles one

    Glagolski časi

    Glagoli

    Francoske glagole delimo na tri skupine:
    1. Skupina:

    Prva skupina obsega veliko večino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se končujejo na -er.

    2. Skupina:

    Druga skupina vsebuje glagole, ki se končujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov.

    3. Skupina:

    V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedoločniku se glagoli te skupine končujejo na -ir, -re ali -oir.

    Le présent - sedanjik

    Primer:
    PARLER - govoriti

    Je parle
    Tu parles
    Il parle
    Nous parlons
    Vous parlez
    Ils parlent

    Primer:
    FINIR - končati

    Je finis
    Tu finis
    Il finit
    Nous finissons
    Vous finissez
    Ils finissent
    1.os.ed. -s, -x, ali -e
    2.os.ed. -s, -x, ali -es
    3.os.ed. -t, -d, -c ali -e
    1.os.mn. -ons
    2.os.mn. -ez, (-tes)
    3.os.mn. -ent, (-ont)

    L'imparfait

    Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient.
    Primer:
    CHANTER - peti
    nous chant-ons:

    je chantais
    tu chantais
    il chantait
    nous chantions
    vous chantiez
    ils chantaient

    Le passé simple

    Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:

    Le passé composé

    Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
    Primera:

    Le plus-que-parfait

    Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

    Le passé anterieur

    Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

    Le futur simple

    Le futur proche

    Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom:
    Primer:
    DIRE - reči

    je vais dire
    tu vas dire
    il va dire
    nous allons dire
    vous allez dire
    ils vont dire

    Le futur antérieur

    Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

    Le conditionnel présent

    Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.

    Le conditionnel passé

    Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

    Besede

    Uporabne besede

    Deli telesa

    Glava

    Telo in okončine

    Oblačila

    Živali

    Šport

    Števila

    0 - zéro
    1 - un
    2 - deux
    3 - trois
    4 - quatre
    5 - cinq
    6 - six
    7 - sept
    8 - huit
    9 - neuf
    10 - dix
    11 - onze
    12 - douze
    13 - treize
    14 - quatorze
    15 - quinze
    16 - seize
    17 - dix-sept
    18 - dix-huit
    19 - dix-neuf
    20 - vingt
    30 - trente
    40 - quarante
    50 - cinquante
    60 - soixante
    70 - soixante-dix
    80 - quatre-vingt
    90 - quatre-vingt-dix
    100 - cent
    1000 - mille

    Sklici

    1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
    2. La langue française dans le monde 2010. La Francophonie. Retrieved 14 April 2010.
    3. The World's 10 Most Influential Languages Top Languages. Retrieved 11 April 2011.
    4. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Standard French". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

    Zunanje povezave