Išči

    Funt šterling

    Bankovec za 20 GBP.

    Funt šterling (angleško Pound sterling) je uradna valuta Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Neuradno je pogosto imenovan kar funt.

    Simbol za funt šterling je £ (ali, redko, L). Oba simbola izhajata iz latinske besede libra, ki pomeni funt. Koda valute po standardu ISO 4217 je GBP, kar pomeni Great Britain Pound, torej britanski funt. Občasno zasledimo tudi kratico UKP, vendar je slednja nepravilna.

    Funt šterling je poleg ameriškega dolarja, japonskega jena, evra in avstralskega dolarja ena izmed svetovnih valut, s katerimi se največ trguje.

    V Združenem kraljestvu se zaradi razločevanja med denarno in utežno enoto, pa tudi med različnimi denarnimi enotami z enakim imenom, uporablja uradni izraz funt šterling ali samo šterling. V neuradnih položajih se uporablja tudi slengovski izraz quid [kvid].

    Šterling je sprva pomenil srebrni peni za 1240 funta. V današnjem času je funt nadomestil peni kot osnovno denarno enoto, saj je inflacija vztrajno spodkopavala njegovo vrednost. V začetku je srebrni peni imel malo manjšo kupno moč kot sodobni funt.

    Vsebina

    Delitev

    Po decimalizaciji

    Od leta 1971 je funt razdeljen na 100 penijev (pence). Ednina je peni (penny), simbol pa p.

    Kovanci
    Vrednost Ime in oznaka Obdobje obtoka
    Pol penija Halfpenny (½p) 1971 - 1984
    En peni One penny (1p) 1971 -
    Dva penija Two pence (2p) 1971 -
    Pet penijev Five pence (5p) 1971 -
    Deset penijev Ten pence (10p) 1971 -
    Dvajset penijev Twenty pence (20p) 1982 -
    Petdeset penijev Fifty pence (50p) 1971 -
    En funt One pound (£1) 1971 -
    Dva funta Two pounds (£2) 1997 -
    Bankovci
    Vrednost Ime in oznaka
    Pet funtov Five pounds (£5)
    Deset funtov Ten pounds (£10)
    Dvajset funtov Twenty pounds (£20)
    Petdeset funtov Fifty pounds (£50)

    Pred decimalizacijo

    Leta 1971 so funt decimalizirali (na novo definirali) kot 100 penijev. Vrednost funta se ni spremenila. Pred tem je bil funt razdeljen na 240 penijev, vendar je bila njegova vrednost običajno izražena z 20 šilingi, od katerih je vsak veljal 12 penijev. Simbol za šiling je bil / ali s., vendar ta ni izhajal iz prve črke besede, temveč iz latinske besede solidus. Simbol za peni je bil tedaj d., prihajal pa je iz francoske besede denier, ta pa je prihajala iz latinske denarius. Solidus in denarius sta bila rimska kovanca. Peni je bil razdeljen na dva "polpenija" (halfpenny , izg. hepni), ta pa še naprej na dva farthinga (vreden eno četrtino penija).

    Zaradi zapletenega sistema je obstajalo več načinov zapisovanja denarnih količin.

    1 peni = 1d.

    1 polpeni = ½d.

    1 farthing = ¼d.

    2 penija = 2d.

    1 šiling = 1s. ali 1/-

    1 šiling in 3 peniji = 1s. 3d. ali pogosteje 1/3

    5 funtov, 6 penijev in 1 polpeni = £5 6½d. ali pogosteje £5/-/6½

    1 funt in 1 šiling = £1 1s. ali pogosteje £1/1/-

    2 funta, 3 šilingi in 1 peni = £2 3s. 6d. ali pogosteje £2/3/6

    1 funt, 19 šilingov, 11 penijev in 3 farthingi = £1 19s. 11¾d. ali £1/19/11¾ (kar je le en farthing manj kot dva funta)

    V spodnji tabeli je navedenih nekaj pogosto uporabljenih vrednosti. Za vse vrednosti niso obstajali posebni kovanci (npr. Mark, Guinea), vendar so se vseeno uporabljale za navedbo cen - npr.: Nek izdelek je stal 2 gvineji, plačati je bilo potrebno 2 funta in 2 šilinga; prav tako je bilo treba strošek npr. sto šestdeset penijev (Mark)poravnati z drugimi kovanci.

    Nekatere denarne vrednosti pred decimalizacijo in po njej
    Pred decimalizacijo Vrednost po decimalizaciji
    Pogovorno ime in oznaka Vrednost
    Farthing (¼d. ) Četrt penija 548p ≈ 0,104p
    Halfpenny, Ha’penny (½d.) Pol penija 524p ≈ 0,208p
    Penny, Copper (1d.) En peni 512p ≈ 0,417p
    Twopence, Tuppence, Half Groat (2d.) Dva penija 56p ≈ 0,833p
    Threepence, Thruppence, Joey (3d.) Trije peniji 1¼p
    Fourpence, Fuppence, Groat (4d.) Štirje peniji 1⅔p
    Sixpence, Tanner, Half Shilling (6d.) Šest penijev 2½p
    Shilling, Bob (1/-) En šiling (dvanajst penijev) 5p
    Florin, Two Bob Bit (2/-) Dva šilinga 10p
    Half Crown (2/6) Dva šilinga in šest penijev 12½p
    Double Florin (4/-) Štirje šilingi 20p
    Crown (5/-) Pet šilingov 25p
    Noble, Half Mark (6/8) Šest šilingov in osem penijev (osemdeset penijev) 33⅓p
    Half Sovereign (10/-) Deset šilingov 50p
    Half Guinea (10/6) Deset šilingov in šest penijev 52½p
    Mark (13/4) Trinajst šilingov in štirje peniji (sto šestdeset penijev) 66⅔p
    Sovereign, Nicker (£1) En funt (dvajset šilingov) £1
    Guinea (£1/1/-) En funt in en šiling (enaindvajset šilingov) £1,05

    Sodobni bankovci in kovanci

    Posebnost valute funt šterling je v tem, da bankovcev in kovancev ne izdaja samo ena inštitucija (centralna banka), ampak ima to pravico več bank. Trenutno bankovce izdajajo naslednje banke:

    Svoje bankovce izdajajo tudi naslednje vlade:

    Kovance kujejo naslednje inštitucije:

    Veljavnost bankovcev in kovancev

    Zaradi velikega števila različnih bankovcev in kovancev velikokrat prihaja do nesporazumov, kje se lahko uporabljajo in ali so zakonito plačilno sredstvo (angl. legal tender). Na splošno velja naslednje:

    Tako pride do protislovnih situacij, ko bankovci škotskih in severnoirskih bank zakonito ne veljajo nikjer, prav tako pa ne obstajajo bankovci, ki bi na območju teh dveh dežel zakonito veljali. Vendar ne smemo zamenjevati termina legal tender z legalnostjo. V vsakdanjem življenju se bankovci škotskih in severnoirskih bank redno uporabljajo, včasih jih sprejemajo tudi v Angliji in Walesu, prav tako pa bankovce Bank of England vedno sprejmejo drugje po Združenem kraljestvu in tudi na otokih. V bistvu gre le za "dogovor" med kupcem in prodajalcem, kakšne bankovce bo ta sprejel. Nešteto transakcij dnevno se zgodi z uporabo plačilnih kartic in čekov, ki tudi niso legal tender, vendar ni pri njihovi uporabi nič ilegalnega.

    Zunanje povezave