Išči

    Gadolinij

    Gadolinij, 64Gd
    Gadolinium-4.jpg
    Gadolinij
    IzgovarjavaIPA: [gadolínij]
    Videzsrebrno bel
    Standardna atomska teža Ar, std(Gd)157,25(3)[1]
    Gadolinij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Gd

    Cm
    evropijgadolinijterbij
    Vrstno število (Z)64
    Skupinan/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f7 5d1 6s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 25, 9, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1312 °C
    Vrelišče3000 °C
    Gostota (blizu s.t.)7,90 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)7,4 g/cm3
    Talilna toplota10,05 kJ/mol
    Izparilna toplota301,3 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta37,03 J/(mol·K)
    Parni tlak (calculated)
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.563 1.755 1.994 2.300 2.703 3.262
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3 (rahlo bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,20
    Ionizacijske energije
    • 1.: 593,4 kJ/mol
    • 2.: 1170 kJ/mol
    • 3.: 1990 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 180 pm
    Kovalentni polmer196±6 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte gadolinija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za gadolinij
    Hitrost zvoka tanka palica2680 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezekα poly: 9,4 µm/(m·K) (apri 100 °C)
    Toplotna prevodnost10,6 W/(m·K)
    Električna upornostα, poly: 1,310 µΩ·m
    Magnetna ureditevferomagnetikparamagnetik pretvorba pri 293,4 K
    Magnetna susceptibilnost+755.000,0·10−6 cm3/mol (300,6 K)[3]
    Youngov modulα form: 54,8 GPa
    Strižni modulα form: 21,8 GPa
    Stisljivostni modulα form: 37,9 GPa
    Poissonovo razmerjeα form: 0,259
    Trdota po Vickersu510–950 MPa
    Številka CAS7440-54-2
    Zgodovina
    Poimenovanjepo mineralu gadolinitu (ki nosi ime odkritelja - Johan Gadolin)
    OdkritjeJean Charles Galissard de Marignac (1880)
    Prva izolacijaLecoq de Boisbaudran (1886)
    Najpomembnejši izotopi gadolinija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    148Gd sint. 75 let α 144Sm
    150Gd sint. 1,8×106 let α 146Sm
    152Gd 0,20% 1,08×1014 let α 148Sm
    154Gd 2,18% stabilen
    155Gd 14,80% stabilen
    156Gd 20,47% stabilen
    157Gd 15,65% stabilen
    158Gd 24,84% stabilen
    160Gd 21,86% stabilen
    Kategorija Kategorija: Gadolinij
    · pogovor · · | reference

    Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64. Gadolinij je srebrno bela kovina, ko odstranimo oksidacijo. Je le malo koven gnetljivi element iz redkih zemelj. Gadolinij počasi reagira z atmosferskim kisikom ali vlago in tvori črno prevleko. Gadolinij pod Curiejevo točko 20 °C (68 °F) je feromagneten, ki je privlačnejši za magnetno polje kot nikelj. Nad to temperaturo je najbolj paramagnetni element. V naravi ga najdemo le v oksidirani obliki. Ko je enkrat separiran, ima zaradi podobnih kemijskih lastnosti običajno nečistoče drugih redkih zemelj.

    Gadolinij je leta 1880 odkril Jean Charles de Marignac, ki je z uporabo spektroskopije dokazal njegov oksid. Imenovan je po mineralu gadolinit, enem od mineralov, v katerem se nahaja gadolinij; mineral sam pa nosi ime finskega kemika Johana Gadolina. Čisti gadolinij je prvi izoliral kemik Paul Emile Lecoq de Boisbaudran okoli leta 1886.

    Gadolinij ima nenavadne metalurške lastnosti, saj lahko le 1% gadolinija bistveno izboljša obdelovalnost in odpornost na oksidacijo pri visokih temperaturah za železo, krom in sorodne kovine. Gadolinij kot kovina ali sol absorbira nevtrone in se zato včasih uporablja za zaščito pri nevtronski radiografiji in v jedrskih reaktorjih.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
    3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.