Išči

    Galij

    Galij, 31Ga
    Gallium crystals.jpg
    Galij
    IzgovarjavaIPA: [ˈgaːli]
    Videzsrebrno moder
    Standardna atomska teža Ar, std(Ga)69,723(1)[1]
    Galij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Al

    Ga

    In
    cinkgalijgermanij
    Vrstno število (Z)31
    Skupinaskupina 13 (borova skupina)
    Periodaperioda 4
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p1
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 3
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče29,7646 °C
    Vrelišče2400 °C[2]
    Gostota (blizu s.t.)5,91 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)6,095 g/cm3
    Talilna toplota5,59 kJ/mol
    Izparilna toplota256 kJ/mol[2]
    Toplotna kapaciteta25,86 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.040 1.175 1.350 1.565 1.852 2.245
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−5, −4, −3,[3] −2, −1, +1, +2, +3[4] (amfoterni oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,81
    Ionizacijske energije
    • 1.: 578,8 kJ/mol
    • 2.: 1979,3 kJ/mol
    • 3.: 2963 kJ/mol
    • (več)
    Atomski polmerempirično: 135 pm
    Kovalentni polmer122±3 pm
    Van der Waalsov polmer187 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte galija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaortorombska
    Orthorhombic kristalna struktura za galij
    Hitrost zvoka tanka palica2740 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezek18 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost40,6 W/(m·K)
    Električna upornost270 nΩ·m (pri 20 °C)
    Magnetna ureditevdiamagnetik
    Magnetna susceptibilnost−21,6·10−6 cm3/mol (at 290 K)[5]
    Youngov modul9,8 GPa
    Poissonovo razmerje0,47
    Mohsova trdota1,5
    Trdota po Brinellu56,8–68,7 MPa
    Številka CAS7440-55-3
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Gallia (latinsko za: Francija), domovina odkritelja
    PredictionDimitrij Ivanovič Mendelejev (1871)
    Odkritje in prva izolacijaLecoq de Boisbaudran (1875)
    Najpomembnejši izotopi galija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    66Ga sint. 9,5 h β+ 66Zn
    67Ga sint. 3,3 d ε 67Zn
    68Ga sint. 1,2 h β+ 68Zn
    69Ga 60,11% stabilen
    70Ga sint. 21 min β 70Ge
    ε 70Zn
    71Ga 39,89% stabilen
    72Ga sint. 14,1 h β 72Ge
    73Ga sint. 4,9 h β 73Ge
    Kategorija Kategorija: Galij
    · pogovor · · | reference

    Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

    Galij je redka, mehka srebrnkasto kovinska šibka kovina, krhka pri nižjih temperaturah, vendar tekoča nad sobno temperaturo in se lahko tudi stali v roki. V sledovih nastopa v boksitu in cinkovih rudah. Galijev arzenid se uporablja kot polprevodnik, najpomembneje v LED-diodah.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. 2,0 2,1 Zhang Y; Evans JRG; Zhang S (2011). "Corrected Values for Boiling Points and Enthalpies of Vaporization of Elements in Handbooks". J. Chem. Eng. Data. 56 (2): 328–337. doi:10.1021/je1011086.
    3. Ga(−3) has been observed in LaGa, see Dürr, Ines; Bauer, Britta; Röhr, Caroline (2011). "Lanthan-Triel/Tetrel-ide La(Al,Ga)x(Si,Ge)1-x. Experimentelle und theoretische Studien zur Stabilität intermetallischer 1:1-Phasen" (PDF). Z. Naturforsch. (nemščina). 66b: 1107–1121.
    4. Hofmann, Patrick (1997). Colture. Ein Programm zur interaktiven Visualisierung von Festkörperstrukturen sowie Synthese, Struktur und Eigenschaften von binären und ternären Alkali- und Erdalkalimetallgalliden (PDF) (Disertacija) (nemščina). PhD Thesis, ETH Zurich. str. 72. doi:10.3929/ethz-a-001859893. hdl:20.500.11850/143357. ISBN 978-3728125972.
    5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

    Zunanje povezave