Išči

    Germanij

    Germanij, 32Ge
    Sivkast sijoč blok z neenakomerno porezano površino
    Germanij
    IzgovarjavaIPA: [gɛɾˈmaːni]
    Videzsivkasto bel
    Standardna atomska teža Ar, std(Ge)72,630(8)[1]
    Germanij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Si

    Ge

    Sn
    GagermanijAs
    Vrstno število (Z)32
    Skupinaskupina 14 (ogljikova skupina)
    Periodaperioda 4
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 4
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče938,25 °C
    Vrelišče2833 °C
    Gostota (blizu s.t.)5,323 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)5,60 g/cm3
    Talilna toplota36,94 kJ/mol
    Izparilna toplota334 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta23,222 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.371 1.541 1.750 2.014 2.360 2.831
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−4 −3, −2, −1, 0,[2] +1, +2, +3, +4 (amfoterni oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,01
    Ionizacijske energije
    • 1.: 762 kJ/mol
    • 2.: 1537,5 kJ/mol
    • 3.: 3302,1 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 122 pm
    Kovalentni polmer122 pm
    Van der Waalsov polmer211 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte germanija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturadiamantna kubična
    Diamond cubic kristalna struktura za germanij
    Hitrost zvoka tanka palica5400 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezek6,0 µm/(m·K)
    Toplotna prevodnost60,2 W/(m·K)
    Električna upornost1 Ω·m (at 20 °C)
    Prepovedani pas0,67 eV (pri 300 K)
    Magnetna ureditevdiamagnetic[3]
    Magnetna susceptibilnost−76,84·10−6 cm3/mol[4]
    Youngov modul103 GPa[5]
    Strižni modul41 GPa[5]
    Stisljivostni modul75 GPa[5]
    Poissonovo razmerje0,26[5]
    Mohsova trdota6,0
    Številka CAS7440-56-4
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Germaniji, domovini njegoivega odkritelja
    PredictionDmitri Mendeleev (1869)
    OdkritjeClemens Winkler (1886)
    Najpomembnejši izotopi germanija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    68Ge syn 270,95 d ε 68Ga
    70Ge 20,52% stabilen
    71Ge syn 11,3 d ε 71Ga
    72Ge 27,45% stabilen
    73Ge 7,76% stabilen
    74Ge 36,7% stabilen
    76Ge 7,75% 1,78×1021 y ββ 76Se
    Kategorija Kategorija: Germanij
    · pogovor · · | reference

    Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32. Clemens Winkler ga je odkril 6. februarja 1886.

    Germanij je bleščeč, trden, sivkasto-bel metaloid, ki ima podobne kemijske lastnosti kot kositer. Tvori številne organometalske spojine in je pomemben polprevodniški material za izdelavo tranzistorjev in fotodetektorjev.

    Germanij ima kovinski sij in enako kristalno strukturo kot diamant. Poleg tega je treba opozoriti, da je germanij polprevodnik, z električnimi lastnosti nekje med kovinami in izolatorji. V svoji čisti obliki je ta metaloid krhek kristalin, svoj lesk pa obdrži na zraku tudi pri sobni temperaturi. Tehnike conskega refiniranja so pripeljale do tega, da lahko danes izdelajo kristalinski germanij za polprevodnike, ki ima en nečisti del na 1010 čistih.

    Zunanje povezave

    Glej tudi


    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. "New Type of Zero-Valent Tin Compound". Chemistry Europe. 27 August 2016.
    3. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.
    4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    5. 5,0 5,1 5,2 5,3 "Properties of Germanium". Ioffe Institute.