Išči

    Gornji Grad

    Gornji Grad
    Gornji Grad.jpg
    Gornji Grad se nahaja v Slovenija
    Gornji Grad
    Gornji Grad
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 46°17′46.04″N 14°48′18.62″E / 46.2961222°N 14.8051722°E / 46.2961222; 14.8051722
    DržavaSlovenija Slovenija
    Statistična regijaSavinjska regija
    Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
    ObčinaGornji Grad
    Površina
     • Skupno10,9 km2
    Nadm. višina
    431,3 m
    Prebivalstvo
     (2020)[1]
     • Skupno1.016
     • Gostota93 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
    Gornji Grad - Trško jedro
    LegaObčina Gornji Grad
    RKD št.4448 (opis enote)[2]
    Razglasitev NSLP18. julij 1987

    Gornji Grad (O tem zvoku izgovorjava ) je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.

    Vsebina

    Opis

    Večje gručasto središčno naselje z zaselki leži v zgornjem predelu Zadrečke doline med planoto Menina na jugu in Rogačevo skupino na severu. V naselju se stekata potok Šokatnica in reka Dreta. Od Ljubljane je po cesti preko prelaza Črnivec oddaljeno približno 50 kilometrov. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje.

    Nekdaj je bil Gornji Grad pomemben letoviški kraj, s prenočišči pri zasebnikih. Ob glavni cesti je v središču več gostiln. V zadnjem času v okolici deluje več turističnih kmetij. Vsako leto julija krajani priredijo čebelarski praznik. Industrijo v naselju predstavlja tovarna lesenih hišic in stavbnega pohištva Smreka.

    Zgodovina

    Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo benediktinskega samostana Gornji Grad, ki je leta 1461 prešel pod ljubljansko nadškofijo in postal rezidenca ljubljanskih škofov. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg Rore. Gornji Grad je 5. avgusta 1928 dobil status mesta, ki pa v skladu z veljavno zakonodajo to več ni[3]. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof Tomaž Hren.[4]

    Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v 12. stoletju nastalega benediktinskega samostana. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu srednjega veka je bila dodeljena ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov. Znamenitost kraja je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, bivša sostolnica ljubljanski, ki je po prostornini največja v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Zgrajena je bila v letih 1757–1763.

    Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k Mariji zvezdi v Novi Štifti. Turiste prav tako privlači etnološki muzej Štekl z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je zgornjesavinjski želodec.[5]

    Znane osebnosti, povezane z Gornjim Gradom

    Zanimivosti

    Galerija

    Sklici

    1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
    2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4448". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
    3. zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen), sklepa DZ ([1]) in [2]
    4. Belec, Borut (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 36607233.
    5. Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007
    6. Dobnik, Jože, Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, str.126, Ljubljana, 1980
    7. "Maksimilijan Matjaž posvečen v novega celjskega škofa". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-05-30.
    8. Cerkev, Katoliška. "Škofovsko posvečenje msgr. Maksimilijana Matjaža na nedeljo Svete Trojice". Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno dne 2021-05-30.

    Viri

    Zunanje povezave