Išči

    Grazia Deledda

    Grazia Cosima Deledda
    Grazia Deledda 1926.jpg
    RojstvoMaria Grazia Cosima Deledda
    27. september 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
    Nuoro[d][4]
    Smrt15. avgust 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[4][5][…] (64 let)
    Rim[4]
    Poklicpisateljica, pesnica, romanopiska, dramatičarka, pisateljica proze
    DržavljanstvoFlag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
    Pomembnejše nagradeNobelova nagrada za književnost 1926
    PodpisGrazia Deledda signature.jpg
    Rojstna hiša v Nuoru

    Grazia Deledda, italijanska pisateljica in nobelova nagrajenka, * 27. september 1871, † 15. avgust 1936.

    Vsebina

    Življenje

    Rodila se je srednje premožnim staršem v mestu Nuoro na Sardiniji. Tam je obiskovala osnovno šolo, potem pa je nadaljevala izobraževanje ob pomoči privatnega učitelja ter samostojno študirala književnost. Romanej je najprej objavljala v reviji L'ultima moda, njeno prvo knjižno delo pa je bilo Nell'azzurro, 1890 pri založbi Trevisani. K njenim zgodnjim delom spada prozno poetično delo Paesaggi sardi, objavljeno leta 1896 pri založbi Speirani. Po poroki s Palmirom Modesanijem, funkcionarjem na Ministrstvu za obrambo, s katerim sta se v oktobru leta 1899 spoznala v Cagliariju, sta se z možem preselila v Rim. Nadaljnje knjižne objave in prispevki v revijah La Sardegna, Piccola rivista in Nuova Antologia so pritegnili zanimanje kritikov. Uveljavila se je 1903 z romanom Elias Portolu. Leta 1926 je prejela Nobelovo nagrado za književnost, to odločitev je Henrik Schück, predsednik Švedske akademije, utemeljil takole: "za dela, navdihnjena z idealizmom, ki nazorno in jasno opisujejo življenje na njenem rodnem otoku in zavzeto obravnavajo vsesplošno človeško problematiko".

    Grazia Deledda je umrla v starosti 64 let.

    Delo

    Delo Grazie Deledda temelji na močnih doživljajih, kot so ljubezen, bolečina, smrt, s katerimi se prepletajo občutki grešnosti in neizogibne usodnosti. V stilu spominja na verizem Giovannija Verge in dekadenco Gabriela D'Annunzia, vendar ju ne posnema. Osebe v njeni prozi so močno povezane s kraji, v katerih živijo. Večinoma se dodgaja v robatem okolju rodne Sardinije, ki pred bralcem oživi skozi mite. Cenili so jo pisatelji Luigi Capuana, Giovanni Verga, Enrico Thovez, Pietro Pancrazi, Renato Serra ter sardinski prozaisti Sergio Atzeni, Giulio Angioni, Salvatore Mannuzzu, začetniki t. i. Sardinske literarne pomladi. Roman Cenere je služil kot predloga za istoimenski film z igralko Eleonoro Duse v glavni vlogi.

    Glavna dela

    Drugi prevodi v slovenščino

    Sklici

    Zunanje povezave

    Viri in literatura