Išči

    Grenoble

    Grenoble
    Grenoble 01.JPG
    Grenoble se nahaja v Francija
    Grenoble
    Grenoble se nahaja v Auvergne-Rona-Alpe
    Grenoble
    45°11′13″N 5°43′35″E / 45.18694°N 5.72639°E / 45.18694; 5.72639
    DržavaFrancija
    RegijaAuvergne-Rona-Alpe
    DepartmaIsère
    OkrožjeGrenoble
    Kantonsedež šestih kantonov
    InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
    Grenoble Alpes Métropole
    Upravljanje
     • Župan (2001-2014) Michel Destot (Socialistična stranka)
    Površina
    1
    18,13 km2
    Prebivalstvo
     (1. januar 2017)[1]
    158.454
     • Gostota8.700 preb./km2
    Časovni pasUTC+01:00 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
    INSEE/Poštna številka
    38185 /38000, 38100
    Nadmorska višina204–600 m
    (povp. 212 m)
    1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

    Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grenoblo) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné. Leta 2009 je mesto imelo 155.632 prebivalcev.

    Vsebina

    Geografija

    Mesto leži v pokrajini Daufineji na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp. Letališče Grenoble-Isère se nahaja 40 km severozahodno od mesta, na ozemlju občine Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs.

    Uprava

    Lega okrožja v regiji

    Grenoble je sedež šestih kantonov:

    Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allevard, Bourg-d'Oisans, Clelles, Corps, Domène, Échirolles-Vzhod/Zahod, Eybens, Fontaine-Sassenage/Seyssinet, Goncelin, Mens, Meylan, Monestier-de-Clermont, Mure, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Égrève, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Ismier, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Marcellin, Saint-Martin-d'Hères-Jug/Sever, Touvet, Tullins, Valbonnais, Vif, Villard-de-Lans, Vinay, Vizille in Voiron s 701.224 prebivalci.

    Zgodovina

    Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:

    Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles). Leta 1032 je bilo njegovo ozemlje priključeno Svetorimskemu cesarstvu, od 11. stoletja v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja. Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.


    Panorama zahodnega dela mesta, pogled z bastilje

    Zanimivosti

    Grenoble je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

    Šport

    Park Paul-Mistral s Palačo športov

    Grenoble je bil osrednje prizorišče Zimskih olimpijskih iger 1968.

    Mesto je prizorišče vsakoletne etapne kolesarske dirke Critérium du Dauphiné, katere organizator regionalni časopis Le Dauphiné libéré ima sedež v tem mestu. Grenoble prav tako pogosto gosti kolesarje na Dirki po Franciji.

    Osebnosti

    Stendhal

    Pobratena mesta

    Glej tudi

    Zunanje povezave


    1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.