Išči

    Grozdje

    Grozdje
    Close up grapes.jpg
    Grozdje
    Znanstvena klasifikacija
    Kraljestvo: Plantae (rastline)
    Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
    Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
    Red: Vitales (vinikovci)
    Družina: Vitaceae (vinikovke)
    Rod: Vitis
    L.
    Vrste

    Vitis acerifolia
    Vitis aestivalis
    Vitis amurensis
    Vitis arizonica
    Vitis x bourquina
    Vitis californica
    Vitis x champinii
    Vitis cinerea
    Vitis x doaniana
    Vitis girdiana
    Vitis labrusca
    Vitis x labruscana
    Vitis lincecumii
    Vitis monticola
    Vitis mustangensis
    Vitis x novae-angliae
    Vitis palmata
    Vitis riparia
    Vitis rotundifolia
    Vitis rupestris
    Vitis shuttleworthii
    Vitis tiliifolia
    Vitis vinifera
    Vitis vulpina

    Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.

    Vsebina

    Opis

    Grozdje je jagodičasto sadje, ki se razvije iz podolgovatih socvetij ali grozdov, kjer peclji bodočih jagod rastejo na vejevju osrednjega stebelca. Trtni listi so trojno nacepljeni in zelo veliki. Zrele jagode so okrogle do jajčaste oblike, velike od 5 mm do 3 cm in so lahko dveh barv, belo grozdje je v rumeni do svetlozeleni barvi, črno pa je obarvano v vseh odtenkih med rožnato, vijolično in temnomodro barvo. Velikost in oblika posameznih grozdov je odvisna od vrste trte; nekatere vrste lahko normalno obrodilo do 2 kg težke plodove. Ker je trta grmovnica in plezalka, nima močnega vejevja in ga je treba med rastjo usmerjati in obrezovati, da se razvijejo večji plodovi. Pri obrezovanju trt je treba tudi paziti, da se grozdi ne "skrijejo" za širokimi trtnimi listi, temveč da ostanejo izpostavljeni soncu.

    Grozdje v Sloveniji dozori med koncem avgusta in začetkom oktobra. Pobiranje grozdja s trt imenujemo trgatev in je v vinorodnih krajih povezana z različnimi ljudskimi običaji.

    Uporaba

    Glavno razlikovanje grozdja je med vrstami, ki se uporabljajo kot sveže sadje, in tistimi, ki so primerne za pridelavo vina. Namizno grozdje se prideluje predvsem v južnejših krajih, kjer poletna temperatura dovoljuje večje in lepše plodove. Sicer ni rečeno, da so te vrste slajše ali kako drugače okusnejše od severnih, tržna merila zahtevajo predvsem lepši izgled. Ta miselnost je popolnoma odstranila iz tržnic drobno grozdje, ki se uporablja še samo za vinarjenje.

    Tudi pridelava vina se je v zadnjih desetletjih vedno bolj specializirala. Medtem ko je bila še nedavno vsaka sorta grozdja uporabna za vino, se današnji kmet raje opredeli za kvalitetnejše trte in za pridelavo vin s poreklom. Zaradi tega je veliko domačih trt, ki so nudile različne okuse grozdja, šlo v pozabo. Istočasno je bilo opuščeno kuhanje tropinovca (ali tropinjevca), ki je bil stranski pridelek vinarjenja v Istri in na Krasu.

    Velike količine grozdja se predelajo tudi za rozine, ki se na široko uporabljajo po vsem svetu. Naravno sušenje grozdja za pridobivanje rozin je razširjeno predvsem v Sredozemlju, umetno sušenje pa se je obneslo največ v ZDA in v Avstraliji.

    Iz grozdja se da pridelati tudi sok, to je brezalkoholno pijačo, ki pa ni zelo razširjena.

    Wine grape diagram numbered.svg

    Prerez grozdne jagode

    Diagram predstavlja prerez grozdne jagode (na levi) in seznam snovi, ki se izločajo pri stiskanju grozdja za pridobivanje vina (na desni). Legenda:

    1. Ožilje

    1.a. glavno
    1.b. semensko
    1.c. stransko

    2. Seme

    2.a. kalček
    2.b. ovojnica
    2.c. hranilno tkivo

    3. Sočivje

    grozdje Autumn Royal
    rdeče in zeleno grozdje
    rdeče grozdje
    mlado grozdje
    3.a. prekatno
    3.b. notranje
    3.c. zunanje

    4. Olupek

    5. Stransko ožilje

    6. Prekati (po 2 semeni)

    8. Pecelj

    9. Izid stiskanja

    10.-1. Osrednji del

    10.a. drugo prešanje
    10.b. jabolčna kislina
    10.c. sladkor

    11.-2. Vmesni del

    11.a. prvo prešanje
    11.b. vinska kislina
    11.c. sladkor

    12.-3. Zunanji del

    12.a. tretje prešanje
    12.b. tanini in polifenoli
    12.c. kalij
    12.d. arome
    12.e. kisloba
    12.f. sladkor
    12.g. oksidaze

    Prehranska vrednost

    Grozdje, rdeče ali belo
    Hranilna vrednost na 100 g
    Energija: 70 kcal   290 kJ
    Ogljikovi hidrati:     18.1 g
    - sladkorji:  15.48 g
    - vlaknine:  0.9 g  
    Maščobe:0.16 g
    Beljakovine: 0.72 g
    Tiamin (vit. B1):  0.069 mg  5%
    Riboflavin (vit. B2)  0.07 mg  5%
    Niacin (vit. B3):  0.188 mg  1%
    Pantotenska kislina (vit. B5):  0.05 mg 1%
    Vitamin B6  0.086 mg7%
    Folati (vit. B9):  2 μg 1%
    Vitamin C:  3.2 mg5%
    Vitamin E:  0.19 mg1%
    Vitamin K:  14.6 μg14%
    Kalcij:  10 mg1%
    Železo:  0.36 mg3%
    Magnezij:  7 mg2% 
    Fosfor:  20 mg3%
    Kalij:  191 mg  4%
    Natrij:  2 mg0%
    Cink:  0.07 mg1%
    Fluorid 7.8 µg
    Link to USDA Database entry
    Odstotki so podani glede na ameriška
    priporočila za odrasle.
    Vir: USDA Nutrient database

    Pridelava

    Največje pridelovalke grozdja po zasajenih površinah
    Država Površina (km²)
    Španija 11.750
    Francija 8.640
    Italija 8.270
    Turčija 8.120
    ZDA 4.150
    Iran 2.860
    Romunija 2.480
    Portugalska 2.160
    Argentina 2.080
    Čile 1.840
    Avstralija 1.642
    Armenija 1.459
    Libanon 1.122

    Svetovna pridelava grozdja za leti 2009 in 2010 ter nekaj drugih pomembnejših pridelovalk

    Država Pridelava
    2009
    (v tonah)
    Pridelava
    2010
    (v tonah)
    Odstotek
    svetovne pridelave
    za 2010
    Kitajska 8.039.091 8.651.831 12.67%
    Italija 8.242.500 7.787.800 11.40%
    ZDA 6.629.160 6.220.360 9.11%
    Španija 5.573.400 6.107.200 8.94%
    Francija 6.104.340 5.848.960 8.56%
    Turčija 4.264.720 4.255.000 6.23%
    Čile 2.500.000 (F) 2.755.700 (I) 4.03%
    Argentina 2.181.570 2.616.610 3.83%
    Indija 1.878.000 2.263.100 (I) 3.31%
    Iran 2.255.670 2.255.670 3.30%
    Svet 67.901.744 (A) 68.311.466 (A) 100%

    k

    Opombe:
    Brez simbola = Uradni podatki
    (A) = Lahko vsebuje uradne, poluradne ali približne podatke
    (F) = Ocena FAO
    (I) = Podatki FAO glede na vsnosno metodologijo

    Opomba: Skupni podatki niso vsota podatkov iz tabele, ker je bilo več držav izpuščenih. Navedene države predstavljajo približno 71.38% svetovne proizvodnje leta 2010.

    Vir: Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division

    Reference

    Zunanje povezave