Išči

    Halkozin

    Halkozin
    Splošno
    KategorijaMineral
    Kemijska formulabakrov(I) sulfid: Cu2S
    Lastnosti
    BarvaTemno siva do črna
    Kristalni habitPloščati do prizmatični kristali, tudi masiven do zrnat
    Kristalni sistemT<105 °C: ortorombski 2/m 2/m 2/m,
    T>105 °C: heksagonalni 6/m 2/m 2/m
    RazkolnostNepopolna v dveh smereh
    LomŠkoljkast
    Trdota2,5-3
    SijajKovinski
    Barva črteBlesteče črna do svinčeno siva
    Specifična teža5,5 - 5,8
    Lomni količnikNeprozoren
    Taljivost2-2,5
    DrugoLahko se reže z nožem

    Halkozin je bakrov(I) sulfid in pomembna bakrova ruda. Mineral je neprozoren in temno sive ali črne barve s kovinskim sijajem. Njegova trdota je 2,5-3. Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu.

    Njegovo ime je nastalo iz grške besede χαλκός [halkós], ki pomeni baker. Poznan je tudi kot redrutit, stekleni baker in bakrova svetlica.

    Halkozin se včasih pojavlja kot primarni žilni mineral v hidrotermalnih žilah, večina halkozina pa je v supergeno obogatenih okoljih pod oksidacijsko cono skladov bakrovih rud, kjer je nastal kot rezultat izpiranja bakra iz njegovih oksidnih mineralov. Pogost je tudi v sedimentnih kamninah.

    Halkozin se rudari že več stoletij in je ena od najbolj donosnih bakrovih rud, saj vsebuje skoraj 80% bakra. Odstranjevanje sulfidnega žvepla je dokaj enostavno. Halkozin zaradi majhnih količin ni primarna bakrova ruda.

    Kristalna struktura halkozina

    Lepo razviti kristali halkozina so precej redki in zato zelo iskani. Večina najlepših kristalov je iz opuščenih rudnikov Redruth in St. Just v Cornwallu (Velika Britanija) in Bristolu (Connecticut, ZDA).

    Glede na to, da je halkozin sekundarni mineral, ki je nastal iz drugih mineralov, je poznan po tem, da tvori psevdomorfe mnogih različnih mineralov. Psevdomorf je mineral, ki je atome primarnega minerala zamenjal s svojimi atomi, pri čemer je ostala primarna kristalna struktra nedotaknjena. Halkozin tvori psevdomorfe bornita, kovelina, halkopirita, pirita, enargita, milerita, galenita in sfalerita.

    Viri

    Glej tudi