Išči

    Hama

    Hama

    حماة
    Mesto
    Hama
    Hama
    Vzdevek: 
    أم النواعير
    مدينة أبي الفداء
    Hama se nahaja v Sirija
    Hama
    Hama
    Geografska lega Hame v Siriji
    Koordinati: 35°08′N 36°45′E / 35.133°N 36.750°E / 35.133; 36.750
    DržavaSirija Sirija
    GuvernoratHama
    OkrožjeHama
    NahijaHama
    Upravljanje
     • GovernerAbdul Razzaq al-Qutaini
    Nadm. višina
    305 m
    Prebivalstvo
     (2004 census)
     • Skupno312,994[1]
     • Narodnosti
    Sirci
     • Religije
    Sunitski islam
    Sirska pravoslavna cerkev
    Grška pravoslavna cerkev
    Demonimarabsko حموي
    Časovni pasUTC+2 (EET)
     • Poletje (DST)UTC+3 (EEST)
    Omrežna skupina33
    GeocodeC2987
    PodnebjeBSh
    Spletna stran[www.ehama.sy www.ehama.sy]

    Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev. Nahaja se ob reki Oront v zahodnem delu države, 47 kilometrov severno od Homsa in 120 km južno od Alepa.

    Vsebina

    Zgodovina

    Arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo območje citadele poseljeno že v neolitiku. V zgodnjem prvem tisočletju pr. n. št. je tam stala trdnjava, ki je bila središče aramejskega kraljestva Hamath. Zatem so jo zasedli Asirci pod vodstvom Šalmaneserja III. in Hama se jim je leta 853 pr. n. št. skupaj z Damaskom uprla. Do leta 720 pr. n. št. je bil upor zlomljen, Sargon II. je dal mesto uničiti in prebivalce deportirati.

    Mesto si je del nekdanjega sijaja povrnilo v času Selevkidov, ko se je po kralju Antiohu IV. Epifanu imenovala Epiphania. Tudi v času Rimljanov in Bizantincev je bila pomembno središče vse do leta 637, ko so jo osvojili Arabci in je čedalje bolj izgubljala pomen v primerjavi z Aleppom in Damaskom. Le v času Ajubidov, ko jo je Saladin poklonil enemu svojih nečakov, si je pridobila nekaj samostojnosti in jo ohranila tudi v obdobju Mamelukov.

    V času Osmanskega imperija je bila Hama središče pašaluka, vključenega v tripolijski sandžak.

    Leta 1982 je v sunitski Hami izbruhnila vstaja Muslimanske bratovščine proti režimu Hafeza al Asada, ki jo je le ta februarja v s pokolom v Hami krvavo zatrl. Približno tretjina mesta, vključno s starim delom, je bila docela porušena. Po teh dogodkih so oblasti pričele z obširno obnovo mesta, ki je tako dobilo sodoben videz in danes vsemu navkljub velja za eno prijetnejših sirskih mest.

    Znamenitosti

    Noria v Hami

    Hama je danes najbolj znana po lesenih vodnih kolesih, t. i. noriah, ki so služila črpanju vode iz Orontesa in dovajanju po akvaduktih do višje ležečih polj. Ohranjeni mozaiki dokazujejo, da so stale že v 5. stoletju, vendar se od takrat nobena ni ohranila. Današnje so nastale v 13. stoletju, ko so jih Ajubidi postavili skupno 30, od katerih se jih je do danes ohranilo 17, vse so bile v času Mamelukov in Turkov še nekoliko spremenjene. Največja noria (z imenom Al-Muhamedijeh) meri v premeru 20 metrov, leži kilometer zahodno od središča in je Veliko mošejo oskrbovala z vodo. Danes se z značilnim zvokom vrtijo le še poleti, v preostalih delih leta rečno vodo zajemajo drugod za potrebe sodobnih namakalnih sistemov.

    Minaret mošeje Al Nuri
    Rimsko pravoslavna cerkev

    Sklic

    1. "2004 official census" (PDF). cbss. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10 March 2013. Pridobljeno dne 2013-11-04.

    Zunanje povezave