Išči

    Hemimorfit

    Hemimorfit
    Hemimorfit iz Mapimija, Durango, Mehika
    Splošno
    KategorijaVIII. razred – Silikati,
    podrazred: otočni silikati (sorosilikati)
    Kemijska formulaZn4Si2O7(OH)2 • H2O
    Strunzova klasifikacija09.BD.10
    Klasifikacija DANA56.01.02.01
    Kristalna simetrijaOrtorombska piramidna (mm2),
    prostorska skupina: Imm2
    Osnovna celicaa = 8,367(5) Å, b = 10,73Å,
    c = 5,155(3) Å, Z = 2, V = 459,36 Å3
    Lastnosti
    Molekulska masa481,76 g/mol
    BarvaBela, modra, zelenkasta
    Kristalni habitMamilaren, stalaktitski, masiven
    Kristalni sistemOrtorombski
    DvojčičenjeRedko na {001}
    RazkolnostPopolna na {110}, slaba na {101}, redka na {001}
    LomNeraven do školjkast
    ŽilavostKrhek
    Trdota4,5 - 5
    SijajSteklast, diamanten, redko tudi svilnat
    Barva črteBela
    ProzornostProzoren do prosojen
    Gostota3,4 – 3,5 g/cm3,
    izračunana: 3,48 g/cm3
    Optične lastnostiDvoosen (+)
    Lomni količniknα = 1,614, nβ = 1,617, nγ = 1,636
    Dvolomnostδ = 0,022
    Kot 2VIzmerjen: 46°, izračunan: 44°
    DisperzijaNe
    Ultravijolična fluorescencaKratkovalovna UV: zelena,
    dolgovalovna UV: rožnata
    TopnostTopen v kislinah
    Najpogostejše nečistočeCu, Fe
    Sklici[1][2][3][4]
    Glavne vrste
    Druga imenaKalamin, galmej, cinkov silikat
    Domača imenaCinkova kremenova ruda, cinkovo steklo, kremenov kalavec, kremenova kalamina

    Hemimorfit je cinkov silikatni mineral s kemijsko formulo Zn4Si2O7(OH)2•H2O, ki se je skupaj s smitsonitom od nekdaj kopal v zgornjih slojih cinkovih in svinčevih rudišč. Za hemimorfit in smitsonit se je dolgo časa domnevalo, da gre za isti mineral, ki so ga imenovali kalamina. V drugi polovici 18. stoletja so ugotovili, da gre za različna minerala, od katerih je eden cinkov karbonat drugi pa silikat. Silikat (hemimorfit) je redkeši od karbonata (smitsonit).

    Ime je dobil po hemimorfnem razvoju njegovih kristalov. Pojav je redek in pomeni, da kristali nimajo prečne ravnine simetrije in središča simetrije in so zgrajeni iz oblik, ki pripadajo samo enemu koncu simetrijske osi.[5] Hemimorfit najpogosteje tvori kristalinične skorje in plasti, lahko pa je tudi masiven, zrnat, zaobljen in grozdičast, koncentrično žarkast, igličast, vlaknat ali stalaktitski. Nekateri primerki v kratkovalovni UV svetlobi (253,7 nm) močno zeleno, v dolgovalovni UV svetlobi pa šibko rožnato fluorescirajo.

    Vsebina

    Nahajališča

    Hemimorfit se najpogosteje pojavlja kot oskidacijski produkt zgornjih slojev sfaleritskih rudišč. Spremljajo ga drugi sekundarni minerali, ki tvorijo tako imenovani železov klobuk.[6] Hemimorfit je pomembna cinkova ruda, ker vsebuje do 54,2% cinka.

    Pomembnejša rudišča metamorfita so na belgijsko-nemški meji (Vieille Montagne v Belgiji in Aachen v Nemčiji), v gornji Šleziji (Poljska), Pensilvaniji, Missouriju, Montani, Koloradu in Novi Mehiki (ZDA), na več mestih v severni Afriki in drugod.

    V Sloveniji so hemimorfit našli v Mežici.[4]

    Glej tudi

    Sklici

    1. Handbook of Mineralogy
    2. Webmineral
    3. Mindat.org
    4. 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
    5. Hemimorphic. Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/ Pridobljeno 17. februarja 2011.
    6. Der Freiberger Bergbau - Technische Denkmale und Geschichte, Wächtler/Wagenbreth et. al, 2. izdaja, Leipzig 1988. ISBN 3-342-00117-8.

    Viri