Išči

    Hendrik Antoon Lorentz

    Hendrik Antoon Lorentz
    Portret
    RojstvoHendrik Antoon Lorentz
    18. julij 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…]
    Arnhem[4][5][6]
    Smrt4. februar 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[4][2][…] (74 let)
    Haarlem[4][6]
    BivališčeZastava Nizozemske Nizozemska
    Državljanstvonizozemsko
    Narodnost nizozemska
    Področjafizika
    UstanoveUniverza v Leidnu
    Alma materUniverza v Leidnu
    doktorat 1875
    Mentor doktorske
    disertacije
    Pieter Rijke
    Doktorski študentiGeertruida de Haas-Lorentz
    Adriaan Daniël Fokker
    Leonard Salomon Ornstein
    Poznan poteorija EM valovanja
    Lorentzeva transformacija
    Lorentzeva sila
    Lorentzev faktor
    Pomembne nagradeNobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1902)
    Rumfordova medalja (1908)
    Franklinova medalja (1917)
    Copleyjeva medalja (1918)

    Hendrik Antoon Lorentz [héndrik ánton lórenc], nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

    Lorentz je raziskoval sevanje v magnetnem polju. Z Lorentzevimi transformacijami (, ) je prispeval k nastanku Einsteinove posebne teorije relativnosti.

    Skupaj s Pietrom Zeemanom je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave o vplivu magnetizma na sevanje.

    Leta 1912 ga je na Univerzi v Leidnu nasledil Ehrenfest.

    Za svoje znanstvene dosežke je Lorentz leta 1918 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

    Glej tudi

    Sklici

    1. Record #118780484 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
    2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
    3. 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive
    4. 4,0 4,1 4,2 Лоренц Хендрик Антон // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
    5. Onze HoogleerarenRotterdam: Nijgh & Van Ditmar, 1898. — str. 357. — 363 p.
    6. 6,0 6,1 www.accademiadellescienze.it

    Zunanje povezave