Išči

    Holmij

    Holmij, 67Ho
    Holmium2.jpg
    Holmij
    IzgovarjavaIPA: [hólmij]
    Videzsrebrno bel
    Standardna atomska teža Ar, std(Ho)164,930328(7)[1]
    Holmij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


    Ho

    Es
    disprozijholmijerbij
    Vrstno število (Z)67
    Skupinan/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f11 6s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 29, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1461 °C
    Vrelišče2600 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,79 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)8,34 g/cm3
    Talilna toplota17,0 kJ/mol
    Izparilna toplota251 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta27,15 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.159 1.311 1.502 1.770 2.140 2.691
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3 (bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,23
    Ionizacijske energije
    • 1.: 581,0 kJ/mol
    • 2.: 1140 kJ/mol
    • 3.: 2204 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 176 pm
    Kovalentni polmer192±7 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte holmija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za holmij
    Hitrost zvoka tanka palica2760 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezekpoly: 11,2 µm/(m·K) (pri s.t.)
    Toplotna prevodnost16,2 W/(m·K)
    Električna upornostpoly: 814 nΩ·m (pri s.t.)
    Magnetna ureditevparamagnetik
    Youngov modul64,8 GPa
    Strižni modul26,3 GPa
    Stisljivostni modul40,2 GPa
    Poissonovo razmerje0,231
    Trdota po Vickersu410–600 MPa
    Trdota po Brinellu500–1250 MPa
    Številka CAS7440-60-0
    Zgodovina
    OdkritjeJacques-Louis Soret in Marc Delafontaine (1878)
    Najpomembnejši izotopi holmija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    163Ho sint. 4570 let ε 163Dy
    164Ho sint. 29 min ε 164Dy
    165Ho 100% stabilen
    166Ho sint. 26,763 h β 166Er
    167Ho sint. 3,1 h β 167Er
    Kategorija Kategorija: Holmij
    · pogovor · · | reference

    Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67. Ta element iz skupine lantanidov je relativno mehka in kovna kovina, ki je pri sobni temperaturi in suhem zraku stabilna. Redkozemeljsko kovino holmij najdemo v mineralih monazitu in gadolinitu.

    Vsebina

    Pomembne lastnosti

    Holmij, ta trivalentni kovinski redkozemeljski element, ima od vseh elementov iz narave največji magnetni moment (10,6 µB) in ima tudi druge nenavadne magnetne lastnosti. V kombinaciji z itrijem tvori visoko magnetne spojine.

    Holmij je relativno mehak in koven element, ki je precej odporen proti koroziji in na suhem zraku pri standardni temperaturi in pritisku stabilen. Na vlažnem zraku in pri višji temperaturi hitro oksidira, ter pri tem tvori rumenkast oksid. V čisti obliki se holmij leskeče kovinsko svetlo-srebrno.

    Uporaba

    Holmij so zaradi njegovih magnetnih lastnosti uporabili za izdelavo najmočnejših umetno ustvarjenih magnetnih polj, ko so ga umestili v magnete visoke moči kot del magnetnega pola (imenovan tudi koncentrator magnetnega pretoka). Ker lahko absorbira nevtrone, nastale pri jedrskem razpadu, se ta element uporablja tudi v palicah za nadzor jedrskega procesa. Druge komercialne rabe tega elementa vključujejo:

    Za ta element je bilo odkritih še nekaj drugih uporab.

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

    Zunanje povezave